Staša Čagran: “Ženeta me trd karakter in želja po dokazovanju!”

Pred dnevi smo pisali, da bo Krim v novo sezono zakorakal močnejši za Stašo Čagran. Korošica je bila dolga leta zaščitni znak Radomelj, z avgustom pa vstopa v novo poglavje kariere.

“Včasih veš, da je preprosto čas, da greš naprej. Da moraš poiskati nekaj, kar ti bo dalo nov zagon in ljubezen do tistega, kar imaš rad,” je pogovor pričela dolgoletna igralka Radomelj. Obrambna igralka se je med rumene v začetku leta 2014 preselila iz Slovenj Gradca, po več kot šestih letih skupne zgodbe pa je nov izziv našla v prestolnici.

V prihodnji sezoni bo s svojimi izkušnjami in borbenostjo pomembno orožje Krima. “Dogovor s Krimom je bil nepričakovan. Na srečo imam v klubu dobro prijateljico, ki je veliko pripomogla k temu in se ji še enkrat iskreno zahvaljujem. Krim sem kot klub spoštovala že od nekdaj, čeprav na nekaterih tekmah ni manjkalo vroče krvi. Gre za klub, v katerem se izredno spoštujejo, te spoštujejo in razumejo, predvsem pa je to klub, ki ima zelo razumevajočega trenerja,” ne skriva Čagranova.

Najraje se spominja začetkov

Več kot šest let je branila barve Radomelj in v tem času odigrala 102 ligaški tekmi. Več nastopov sta za rumene zbrali zgolj Barbara Kralj in Monika Boh, sama pa je v klubu ostala tudi po obdobju, ko praktično ni igrala in ko so ekipo zapustile številne nosilke igre. “Najraje se spominjam začetkov, ko sem prišla v klub, naših prvih zmag in veselja. Ob tem bi rada izpostavila Uroša (op.p. Juračiča) in se mu zahvalila za ves trud, ki ga je vložil vrazvoj kluba,” nekdanjega predsednika in ustanovitelja kluba izpostavlja Ravenčanka.

Ob tem priznava, da je seznam posameznikov, ki so skozi leta klubu pomagali pri rasti, še precej daljši: “Potrebno si je zapomniti, da ima vsaka plat ima dve zgodbi. Lahko bi izpostavila še nekaj imen ljudi, ki so nesebično in zastonj pomagali, na koncu pa se jih ni cenilo, vendar raje ne bom, da ne bo izpadlo drugače od mišljenega. Večina od njih to še vedno počne, kar samo potrjuje moje besede o njihovi dobroti. Verjamem, da vsi tisti, ki jih imam v mislih, to tudi vedo, saj sem z njimi še vedno v prijateljskem odnosu.”

Radomljanke so se pred dvema letoma borile za dvojno krono, a so v ciljni ravnini ostale tako brez državnega kot pokalnega naslova. Konec sezone je prinesel številne odhode, naša sogovornica pa je ostala zvesta rumenim. “Kljub nekaj padcem in rošadam igralk, je bila želja, da ostanem, v klubu še večja in močnejša. Še močnejša pa je bila volja, da dokažem, da si zaslužim več minutaže in na koncu mi je to tudi uspelo. Vedno pravim, da sta srčnost in želja boljši pokazatelj talenta, kot pa imeti pravi priimek,” pravi ena od najbolj čvrstih in borbenih igralk SŽNL.

S Krimom želi poseči najvišje

Iz sezone 2018/19, ko je ekipa že doživela številne spremembe, se posebej dobro spominja gostovanja v Bratoncih. Radomljanke so se dobro upirale kasnejšim prvakinjam, ki so po enajstmetrovki vknjižile tesno zmago. “S soigralkami, ki smo ostale, smo želele dokazati, da znamo presenetiti, ne glede na situacijo. To nam je nekajkrat tudi uspelo. Dokaz za to je bila recimo tekma proti Pomurju, ko do zadnjega nismo vedele, kakšna bo postava. Na tekmi smo po lepo izvedeni akciji povedle, vendar so zadetek razveljavili. Na igrišču se je odvijala prava nogometna borba, še bolj pa si bom zapomnila potezo domačinov, ki so nam po koncu tekme glasno zaploskali. Tako se zaveš, da si odigral odlično tekmo,” se s ponosom spominja Čagranova.

Jeseni bo dopolnila 27 let. Gre za starost, ki jo v tujini smatrajo za najboljša nogometna leta, v Sloveniji pa so nogometašica s toliko izkušnjami bolj izjema kot pravilo. “Naprej me ženeta predvsem trd karakter in želja po dokazovanju. Leta niso ovira, če si nekaj resnično želiš. Moj cilj se je skozi leta spreminjal. Trenutno je vse, kar si želim, da se dobro ujamem s soigralkami v novem klubu in trenerju dokažem, da si – tako kot celotna ekipa – zelo močno želim prvega mesta v ligi in pokalu,” pravi Staša. Ob tem dodaja, da jo igranje v tujini nikoli ni zanimalo.

Ela je idol in velika podpora

V SŽNL je odigrala 189 tekem, s tem pa se, glede na statistiko, ki jo NZS beleži po letu 2000, bliža večni deseterici lige. Z 294 ligaškimi nastopi vodi Tjaša Tibaut. Jo želi naša sogovornica v prihodnosti dohiteti? “Že od nekdaj govorim, da bom ena od tistih igralk, ki jo bodo morali prositi, da se upokoji (smeh). Ciljam tudi na več od tega, vendar bomo videli, kakšna bo realnost. Dokler me glava in telo neseta brezhibno, ne vidim težav pri zasledovanju tega mejnika,” odkrito pravi Staša, ki je v članski konkurenci debitirala v sezoni 2008/09. Tedaj so barve Slovenj Gradca branile Lucija Mori, Natalija Golob, Sonja Čevnik, Martina Potrč, Marijana Jevtić, Tina Kelenberger in druge.

V pogovoru doda, da je morala zaradi svoje odkritosti in neposrednosti kdaj tudi čez težjo pot. Ob tem pa pred javnosti ne skriva niti svoje zveze z Elo Kodele, ki je prav tako aktivna športnica. Sicer rokometašica ima veliko zaslug, da je tudi v zahtevnem obdobju ostala zvesta nogometu: “Če ima kdo zasluge za to, jih ima prav Ela. Njena podpora in pozitiva sta mi v teh časih največ pomagali. Kot športnica športnico jo zelo spoštujem. Njena borbenost, trdo delo in disciplina, predvsem pa samodisciplina, so neverjetni. Če bi morala izbrati idola, bi izbrala Elo. Ne glede na razliko v letih in dejstvu, da tekmujeva v različnih športnih panogah, sem se od nje veliko naučila. V prvi vrsti predvsem to, kako ohranjati mirne živce. Priznam, da sem to potrebovala (smeh).”

Ragbi ji je dal dodatno samozavest

Na nogometnih zelenicah pa s pridom izkorišča tudi izkušnje, ki jih je pred leti pridobila v ragbiju. “To je eno od lepših obdobij v moji športni karieri. Nogomet in ragbi sta veliko bolj povezana, kot mislite. Ragbi mi je dal priložnost, da vsem, ki so dvomili ob pogledu na mojo višino in izgled, dokažem, da sem močna in borbena. Predsodki so in bodo vedno, mi je pa ragbi dal pozitivno samozavest, ko sem recimo zbila na tla večjo in močnejšo nasprotnico. Prav tako me je fizično preoblikoval. Prišla sem do točke, ko se počutim telesno močno in zadovoljno ter se ne oziram na komentarje. To se dobro kaže tudi v nogometu, naprimer pri statični moči, skoku in igri z glavo, borbi do konca in samozavesti. Sem pa v času, ko sem trenirala ragbi, veliko potovala po tujini, kar je dodana vrednost tega lepega športa,” se lepe izkušnje spominja nekdanja članica RK Olimpija.

Ragbi je sicer preteklost, znova je osredotočena zgolj na nogomet. S kakšnimi cilji zre v prihodnjo sezono? “Kot sem že dejala, se želim čimboljše vključiti v novo ekipo. Kot športnica vselej hočem prvo mesto, tako v ligi kot pokalu. Krim lahko poseže zelo daleč. Ekipa je večkrat dokazala, da zna pozitivno presenetiti. S trdim delom, disciplino in povezanostjo, ki sem jo občutila na dosedanjih treningih, lahko posežemo v sam vrh!” je optimistična vselej nasmejana Korošica.

“Verjamem v nas in naše sposobnosti. Ob navijačih, ki klubu stojijo ob strani, bo vse to se malenkost lažje,” zaključuje branilka.

FOTO: BRous