Staša Čagran: “Zadnji zmagi sta dokaz, da smo na dobri poti!”

Peti krog SŽNL bo sklenjen z mestnim obračunom Ljubljane in Krima. Gre za prvo medsebojno srečanje po poletni selitvi tedanjih Krimovk v vrste novoustanovljenega kluba.

Med tistimi, ki so se poleti iz Krima preselile v vrste Ljubljane, je tudi Staša Čagran. Sedemindvajsetletnica je v dresu novega kluba debitirala na zadnji tekmi pred reprezentančnim premorom. Debi in začetek novega poglavja v karieri pa je bil obenem tudi osebni mejnik. Staša je namreč odigrala 200. tekmo v članskem državnem prvenstvu. Tudi zato smo jo povabili k pogovoru, vselej zgovorno Korošica pa tudi tokrat ni razočarala s svojim razmišljanjem.

Ni veliko aktivnih igralk, ki se lahko pohvalijo z 200 ligaškimi nastopi. Kaj ta mejnik pomeni naši sogovornici? “O tem ne razmišljam preveč, ker se počutim staro,” je pogovor v smehu pričela Staša in nadaljevala: “Ta tekma je bila res posebna, zaradi tega sem imela še posebej veliko zagona. Želela sem si igrati in trenerka Urška mi je dala priložnost, ki sem jo dobro izkoristila. Žal mi je, da nisem zadela v tistem trenutku, ker bi bila zmaga še toliko slajša. Moj cilj ostaja enak. Igrati do najmanj 40. leta. Šalo na stran. Dokler me telo in noge nesejo, ne bom odnehala.”

V SŽNL prvič zaigrala v sezoni 2008/09

V članskem prvenstvu je prvič novembra 2008, na tekmi z novomeško Krko. “Seveda se spomnim debija, gostovale smo pri Krki. Ko mi je trener dan prej dejal, da sem v ekipi, sem prvič v življenju popolnoma obmolknila. Spomnim se, da tisto noč nisem spala in sem razmišljala, kaj bom, če dobim priložnost. Bilo me je strah, sem se pa počutila ponosno  in pogumno. Tekmo sem pričela na klopi, niti v sanjah nisem pomislila, da bom vstopila v igro, ker smo imele dobro ekipo. Nato pa šok. Ni minilo niti 20 minut, ko se je ena od soigralk poškodovala in sem jo morala nadomestiti. Ogrela sem se v treh minutah in zaigrala. Še pred vstopom sem pogledala trenerja in rekla: ‘a to resno?’. Še nasprotnikova klop se je nasmejala, skupaj s sodniki in delegatom,” se prigode spominja Staša.

Kot pravi, so mlajša dekleta tedaj veliko bolj spoštovale starejše soigralke: “Bila sem stara 15 let, vpoklic v člansko ekipo in prve minute niso bile nekaj vsakdanjega, prej nenavadnega, ker smo takrat mlajše veliko bolj cenile članske igralke. Ponos igrati in trenirati z njimi je bil večji od neba. Danes je to žal samo še bled spomin na to. Menim, da bi morala vsaka spoštovati starejše igralke, jim zaupati in bi jim moralo biti v ponos to, da so lahko del tega.”

“Nogometni časi takrat so bili popolno nasprotje temu, kar imamo sedaj. Treningi so bili večinoma sestavljeni iz moči in kondicije. Danes pa je ogromen poudarek na tehniki in organiziranosti igre. Veliko tekem smo odigrale tudi brez trenerjev, ker se je zgodilo, da smo trenirale same in nas je vodila ena od takratnih soigralk. Bili so lepi časi, ki jih vsake toliko kar malo pogrešam,” se nogometnih začetkov spominja branilka.

Krima ne podcenjujejo

Obračun s Krimom, ki je v petek odigral zaostalo tekmo s Pomurjem, je pred vrati. S kakšnimi pričakovanji v mestni dvoboj vstopa naša sogovornica? “Pričakovanja so ista kot pred vsako tekmo. Zanima nas samo zmaga. Treniramo dobro, vzdušje v ekipi pa je čudovito. Zdajšnja ekipa Krima je zelo mlada, me pa zelo izkušene, kar je prednost več. Je pa res, da se lahko na tekmi zgodi tudi nepričakovano, česar pa ne smemo dopustiti. Kljub mladosti nasprotnic nikakor ne smemo podcenjevati. Čaka nas težka tekma, vsaj iz psihičnega vidika, glede na to, da smo bile še v lanski sezoni del Krima. Verjamem v svojo ekipo, v svoja dekleta,” samozavestno poudari Staša.

Ljubljana se v nove preizkušnje podaja z dobro popotnico, dvema zaporednima zmagama. Četa Urške Žganec je po Radomljah premagala še Cerklje. “Zadnji zmagi sta dokaz, da smo na dobri poti. Kot sem že povedala, dobro treniramo, motivacije pa ne manjka. Vodstvo se zelo trudi omogočiti čimboljše pogoje. Všeč mi je, da se redno vključuje pogovore o izboljšanju odnosov znotraj ekipe, kar je zelo pomembno. Na teh dveh tekmah smo dokazale naš napredek predvsem v zaključku akcij, kar nam je prej manjkalo. Seveda je še veliko prostora za popravke, vendar bomo s takšnim delom in disciplino skupaj dosegle tudi to,” je optimistična hitronoga nogometašica.

“Dekleta se dokazujemo s treninga v trening, zdrave konkurence med nami ne manjka. Najbolj pomembno je, da niti eni od nas ni samoumevno, da je v prvi enajsterici in si jo moramo izboriti. Na tem bomo gradili še naprej, v upanju na čimveč zmag. Cilj v tej sezoni je tretje mesto, ki si ga zaslužimo, vendar je prvenstvo še dolgo, ekipe pa se vedno bolj razvijajo. Zanimivo bo,” Staša še pravi pred prihajajočimi preizkušnjami.

Z izkušnjami spremenila pogled na nogomet

Pri 27 letih vstopa v najlepša nogometna leta, s kakšnimi ambicijami pogleduje proti novim izzivom? “Motiv se je v zadnjem času spremenil. Včasih me je zanimala samo prva enajsterica, vse drugo ni prišlo v poštev. Če ni bilo tako, kot sem želela, je bila prisotna jeza. Sedaj pa na nogomet gledam iz drugih vidikov. Zanimajo me odnosi, biti del ekipe v večjem pomenu, biti nekdo, ki jih spodbuja in pomaga ekipi, skrbi za dobro voljo in smeh. Seveda pa to ne pomeni, da ni motivacije za treninge in tekme. Ravno nasprotno. Iz dneva v dan je večja in ob taki ekipi je to še najmanjša težava.  Prvič, odkar igram nogomet, prihajam na treninge in tekme sproščena, s popolnim zaupanjem v vsako soigralko. Vsem privoščim igrati na tekmi in sem ponosna na njih, tudi če ne dobim priložnosti. Starost je modrost, pravijo,” razkriva nekdanja igralka Slovenj Gradca, Radomelj in Krima.

Ni veliko deklet, ki v slovenski ligi vztrajajo tako dolgo. Precej jih obupa že prej, prav mlajšim igralkam pa je Staša namenila posebno sporočilo: “Na žalost vse več deklet obupa prej, kot bi si želela. Enostavno jim zmanjka motivacije, ker ne igrajo, so pogoji težki, nimajo podpore, konkurenca je prehuda ali pa enostavno ni primernega razumevanja s strani vodstva in trenerjev. Vsem dekletom, ki razmišljajo o tem, da odnehajo, sporočam, da si zaslužijo več od tega in naj ne obupajo. Ne zaradi drugih, ampak zaradi sebe. Dokazujte se, pogovarjajte se z osebami, ki jim zaupate in ostanite pozitivne. Vsaka dobi priložnost. Razlika je samo v tem, če ti kaj narediš za to ali ne. Nič ne pride samo od sebe, v to je potrebno vložiti veliko truda in treningov. Ostanite zveste same sebi!”

Hvaležne vsem, ki pomagajo

Tudi ŽNK Ljubljana je nov izziv: “Klubu sem se pridružila z največjim veseljem. Enkratno je biti del te zgodbe in takšnega vodstva. Ambicij in ciljev ne manjka. Se pa zavedamo, da je treba iti korak po korak, brez prehitevanja. V klubu imamo ljudi, ki imajo vsak svojo nalogo in jo opravljajo s srcem.”

“Tukaj ni samo vodstvo in ekipa, tukaj so še vsi ostali, ki so del tega. Bodisi bivše igralke, ki nam pomagajo pri prepoznavnosti in osveževanju novic za vse, ki nas podpirate, fotografi, starši, ki nam na svoj najboljši način pomagajo. Tudi, če je to samo sladica, ki nas preseneti po tekmah, ali pa odeje, ki nas grejejo na klopeh. Velika zahvala pa gre tudi našim sponzorjem, ki nas finančno podpirajo in poskrbijo za to, da imamo opremo. Hvala vsakemu posebej, resnično,” še pravi Staša in se posebej zahvali sponzorjem, Jako – Vita šport, Rolljet & bags in Dechatlon.

Mestni dvoboj na Kodeljevem bo odigran pod soji žarometov, srečanje se bo pričelo ob 18. uri.