Sanja, da bi nekoč zaigrala za Chelsea

Če bi izbirali najboljšo slovensko nogometašico leta 2020, bi bila Kaja Korošec med najresnejšimi kandidatkami za ta naziv. Štajerko smo pred uvodno spomladansko preizkušnjo Pomurja povabili pred mikrofon Ženske lige.

Kaja s soigralkami jutri gostuje v Radomljah. Beltinčanke bodo v dvoboju s peto ekipo državnega prvenstva lovile enajsto zmago sezone. “Z Radomljami smo v tej sezoni igrali že precej tekem in nasprotnice dobro poznamo. Gremo po zmago, kar ni nič novega, vendar tekmeca ne podcenjujemo. Na igrišču moramo dati vse od sebe, se dokazati in ničesar prepuščati naključju. Lahko pa pričakujemo zanimivo in dobro tekmo. V pomlad hočemo zakorakati z zmago!” o pričakovanjih na jutrišnji tekmi pravi vezistka Pomurja.

Pomurke imajo po jesenskem delu sezone šest točk naskoka pred Olimpijo. Sedemkratne državne prvakinje so, potem ko NZS lani ni podelila lovorike, na dobri poti do novega naslova. Rumeno-modre bi z osmim naslovom ujele Krko, v Beltincih pa želijo dvojno krono, poudarja Bistričanka: “V vsako sezono do zdaj smo šle s ciljem po dvojni kroni. Tudi letos ni nič drugače. V ligi vodimo, imamo šest točk prednosti pred Olimpijo, tako da smo na dobri poti do osvojitve naslova državnih prvakinj. Lovoriko želimo tudi v pokalnem tekmovanju. Mislim, da nam lahko uspe, čeprav imamo visoke cilje. Verjamem, da so dosegljivi, tako kot vsako sezono.”

Celotna ekipa ima isti cilj

Za Kajo in soigralkami so dolge priprave, v sklopu katerih so odigrale kar osem tekem. Polovica od njih je bilo mednarodnih, nasproti so stali Sturm, Sankt Pölten in dvakrat Split. “Po individualnem programu smo trenirale že januarja, konec istega meseca pa smo pričele skupne priprave. Na treningih smo dale vse od sebe. Priprave so potekale dobro, odigrale smo precej tekem. Za nami so zahtevne preizkušnje proti nasprotnicam iz tujine, ki so močnejše kot v Sloveniji, kar je dobrodošlo. Mislim, da smo se dobro kosale z njimi. Na trenutke smo prikazale dobro igro, imamo pa še nekaj prostora za napredek. V nadaljevanje sezone vstopamo po dobrih in uspešnih pripravah, verjamem pa, da lahko pričakujemo dobro igro,” je optimistična devetnajstletnica.

Članska ekipa Pomurja je doživela nekaj sprememb. Lana Golob se je zaradi študija vrnila v ZDA, Tjaša Tibaut je tik pred zdajci sklenila kariero. Ob kadetinjah sta se zasedbi priključili Lucija Kos in Anja Eferl. Kako so ju sprejele staroselke? “Dobili smo nekaj novih igralk, ki so se dobro ujele z ekipo, še posebej pa z nami, ki smo skupaj v stanovanju. Menim, da se ne bo poznalo, da gre za novinki. Res je, da smo izgubili Tjašo Tibaut, ki je ekipi dodala veliko izkušenj. Anja Eferl igra na istem položaju in lahko pokrpa ta položaj. Vrnitev Lane Golob v ZDA je velika izguba v zadnji vrsti, vendar imamo igralke, ki so jo sposobne nadomestiti. Večjih sprememb ne bi smelo biti, ekipa se dobro razume, odlično smo povezane. Ne pričakujem težav, saj v našem razmišljanju ni večjih razlik, vse pa imamo iste cilje,” pravi ena od nosilk beltinske igre.

Zadovoljna z minulim letom

Tako za Pomurjem kot za našo sogovornico je uspešno leto. Kaja je zadovoljna z doseženim, a v svojem slogu dodaja, da želi v prihodnosti še dlje in bolje: “Leto 2020 je bilo dobro. V ligi smo nizale zmage, velik uspeh smo dosegle tudi v UEFA Ligi prvakinj. Čeprav nam proti Fortuni ni uspelo, smo dokazale, da se lahko kosamo tudi z večjimi klubi. Morda nam še nekaj manjka, kar smo videli, zato upam, da to v naslednjih letih popravimo in naredimo še kakšen korak naprej.”

Epidemija koronavirusa je poskrbela za precej ovir, a bilo je tudi nekaj prednosti. Pri Pomurju so izkoristili dejstvo, da se dekleta šolajo od doma, ekipa pa se je lahko skozi celotno jesen pripravljala na vrhunec sezone. “Zaradi trenutnih razmer je bilo nekaj slabosti, a tudi prednosti. Menim, da se je dobro izteklo. Epidemija koronavirusa je lani vplivala na sezono, spomladi smo ostali brez nadaljevanja prvenstva, nekaj časa nismo smele trenirati. Jeseni smo lahko trenirale skupaj in lahko smo vesele, da so pravila NIJZ dopuščala treninge in tekme. So stvari, ki bi lahko bile boljše, smo pa vesele, da smo izkoristile pogoje,” se strinja vsestranska nogometašica.

Po uspešnem letu ne manjka ponudb

Koroščeva je bila med najzaslužnejšimi, da se je Pomurje prebilo v šestnajstino finala UEFA Lige prvakinj. Štajerka je v drugem krogu kvalifikacij potopila ekipo Ferencvaroša, ki mu je zabila trojček zadetkov. “Lahko bi rekli, da je bilo to najboljša tekma v dosedanji karieri. Srečanje je bilo odigrano na visokem nivoju. Šlo je za zahtevno preizkušnjo in kakovostnega nasprotnika. Dosegla sem tri zadetke, pomagala do zmage, vendar se je borila celotna ekipa in prikazala dobro predstavo. Vse smo zaslužne za to, da smo se uvrstile v šestnajstino finala. Sem pa vesela, da sem lahko s svojimi goli pripomogla k uspehu,” se novembrske tekme z nasmehom na obrazu spominja Kaja.

Že nekaj časa ji ne manjka ponudb in vabil v tujino, a za zdaj še ni dobila takšne, ki bi jo prepričala v odhod. Ne čudi pa, da se je povpraševanje po njenih uslugah še povečalo po odličnih evropskih predstavah. Na to temo pravi sledeče: “Res je, bilo je nekaj ponudb oziroma so še vedno. Morda se bo kaj zgodilo v prihodnosti, morda se ne bo. Z veseljem sprejemam ponudbe, vsako dobro preučim in premislim, videli pa bomo, kaj mi bo v nadaljevanju nogometne kariere ponudila bodočnost.”

Chelsea je sanjska destinacija

Nekaj bližnjih stikov s tujino je že bilo. V začetku minulega leta je s Špelo Kolbl opravila nekaj treningov v Potsdamu. “Razlike so zagotovo opazne. Ne manjka kakovosti, vse igralke so na visokem nivoju in se na vsakem treningu borijo za mesto v enajsterici. Tudi v Sloveniji na treningih delamo na visokem nivoju, damo vse od sebe, res pa je, da se slovenska liga ne more primerjati z nemško. To je vidno tudi v rezultatih, verjamem pa, da lahko tudi v Sloveniji dvignemo nivo, če bomo nadaljevali s trdim delom,” delo na tujem in doma primerja reprezentantka Slovenije.

Lucija Grad je v včerajšnjem pogovoru dejala, da liga z odhodi najboljših posameznic ne bo rasla. Kako o tej temi razmišlja Kaja Korošec? “Odhod najboljših igralk bi se zagotovo poznal na kakovosti lige. Posamezne igralke dvigajo nivo kakovosti. Kakšen odhod iz vrst Pomurja ali Olimpije bi lahko spremenil razmerja in to bi morda ligo naredilo bolj zanimivo. Morda bi bilo manj razlik med ekipami, res pa je, da bi liga izgubila nekaj kakovosti,” odgovarja Kaja, ki je doslej v SŽNL odigrala 42 tekem, dosegla pa je 20 zadetkov.

Tisti, ki vsaj malce poznajo Kajo, vedo, da gre za veliko navijačico modrih iz Londona. Tako ni presenetljivo, da je prav Chelsea tisti klub, za katerega želi zaigrati na vrhuncu svoje kariere. “Chelsea je destinacija, do katere bi nekoč želela priti. Če bi se to kdaj dejansko zgodilo, se bo verjetno čez nekaj let. Vsak posameznik ima visoke cilje in sanje. Vedno lahko upamo in sanjamo o tem, morda pa se nam želje kdaj tudi uresničijo,” z iskrico v očeh razlaga devetnajstletna nogometašica, ki ne skriva, da bi najraje zaigrala prav v Angliji.

Z reprezentanco želi na veliko tekmovanje

Novembra 2017, kmalu zatem, ko je dopolnila šestnajst let, je debitirala v dresu članske izbrane vrste. Dve leti kasneje je v Fazaneriji zatresla mrežo evropskih prvakinj Nizozemk, na najpomembnejših tekmah pa si enajsterico težko predstavljamo brez nje. “V zadnjem kvalifikacijskem ciklusu smo naredile velik korak naprej. Malce nam je zmanjkalo do uvrstitve v dodatne kvalifikacije, poraza z Rusijo sta bila usodna. Kljub temu je bil opazen napredek v naši igri. Mentaliteta in povezanost ekipe je veliko višja kot pred leti. Tudi v prihodnosti imamo visoke cilje, želimo se uvrstiti na veliko tekmovanje. Za to moramo trdo delati, se dokazovati na vseh tekmah, ne glede na to, če gre za kvalifikacijski ali prijateljski dvoboj. Hočemo napredovati v vseh vidikih igre in se nekoč uvrstiti na zaključni turnir,” visokih ciljev ne skriva reprezentančna vezistka.

Čeprav je šele dodobra zakorakala v članski nogomet in ima pred seboj še veliko let nogometa, uspehov že zdaj ne manjka. Na kaj je v svoji karieri najbolj ponosna? “Vsak spomin na in ob igrišču mi pomeni veliko, hvaležna sem za vsak trenutek. Vsak dosežek je nekaj posebnega in vse lepe stvari ostanejo v srcu. Dogajajo se tudi slabe stvari, iz njih pa se je potrebno učiti. V veliko čast mi je igrati v dresu Slovenije, ponosna sem na dosežke s Pomurjem, še posebej na uspeh v UEFA Ligi prvakinj. Ponosna sem na svoje obdobje v fantovskih selekcijah Bistrice. V Slovenski Bistrici sem se naučila praktično vseh nogometnih veščin. Veliko mi pomeni vsak trening, vsaka tekma, zato sem ponosna, da vztrajam že tako dolgo in upam še na mnoga leta,” odgovarja dekle iz Zgornje Ložnice pri Slovenski Bistrici.

V Slovenski Bistrici so ju z bratom dobili v paketu

V bližnji Slovenske Bistrici je pričela nogometno pot. Vse do kadetske konkurence – dokler so to dopuščala pravila – je z Bistrico igrala v fantovskih tekmovanjih: “Moram reči, da mi je zelo pomagalo, da sem že od malih nog trenirala s fanti. Zdaj so razlike že opazne na fizičnem področju, včasih pa sem lahko parirala vsem soigralcem. Glede na to, da sem zrasla v moškem nogometu, je precej razlike v primerjavi z ženskim, vendar je podlaga enaka, žoga pa okrogla. Sem pa bolj navajena na močne dvoboje, kar mi je pomagalo na ženskih tekmah, vendar so osnove enake. Nogomet je nogomet.”

Zdaj tekme Bistrice spremlja s tribune, saj v dresu vodilnega tretjeligaša igrata brata Andraž in Alen. Za najglasnejšo navijačico v družini velja mama Simona, za katero Kaja priznava, da ji je, tako kot celotna družina, vselej stala ob strani: “Mama Simona je bila glavna pobudnica, da sem pričela igrati nogomet. Z bratom dvojčkom sva želela nekaj trenirati, nogomet pa je že bil del naše družine zaradi starejšega brata Andraža in očeta Bena. Odločila sva se, da greva skupaj v nogomet. V klubu niso imeli izbire, oba so naju morali sprejeti, če so hoteli Alena, so v paketu dobili tudi mene (smeh). Skupaj sva pričela pisati to zgodbo, mama je bila vesela, da sva se pričela ukvarjati s športom. Bila je ‘taksistka’, ki naju je vozila na vse treninge in tekme. Zelo hvaležna sem, da imam družino, ki me spodbuja in stoji ob strani na vsakem mojem koraku,” je zaključila Kaja.

Nasmejana Štajerka bo znova na delu jutri popoldne. Srečanje v Radomljah se bo pričelo ob 15. uri.