Prvo prvenstvo dobil Krim, kdo bo trideseto?

FOTO: BRous
S tekmama v Bratoncih in Velesovem se pričenja 30. sezona Slovenske ženske nogometne lige. Doslej smo dobili 28 državnih prvakov, saj leta 2020 lovorika zaradi prekinitve prvenstva ni bila podeljena.
Naslov državnih prvakinj brani Pomurje, ki bo v letošnji sezoni napadalo rekordno deveto zmago. Osemkrat je ligaško konkurenco pokorila tudi novomeška Krka, a Dolenjke že pet let niso več del SŽNL. Letos so se od tekmovanja v članski konkurenci poslovili tudi v Mariboru, novo zgodbo pa sta pričela pisati kluba iz Ljubljane in Ptuja.
Prvi prvak je bil Krim
V Sloveniji so prvo sezono ženskega državnega prvenstva izpeljali leto po osamosvojitvi. V krstni sezoni 1992/93 je bil najboljši ljubljanski Krim. Klub iz prestolnice je v konkurenci osmih klubov nabral 25 točk, tedaj sta se za zmago delili še dve in ne tri točke. V ligi so tedaj nastopali še Škale, Vrhnika, Dolič, Idrija, Polževo Ivančna Gorica, Mengeš in Koper.
Sezono kasneje so prvi naslov slavili v Prekmurju, a tedaj ŽNK Pomurje še ni obstajalo. Kljub temu pa je na vrhu ligaške razpredelnice končal klub iz zdajšnje beltinške občine. Ižakovski Tesar na 12 tekmah ni oddal točke.
Aktualni prvak v naslednji sezoni ni nastopil v prvenstvu, lovorika pa se je vrnila v Ljubljano. Ilirija Krašcommerce, ki je bila pravzaprav “preoblečeni” Krim, je v tedaj le še šestčlanski ligi dobila vseh devet tekem. Četrta sezona je pripadla Jaršam, Ilirija pa je bila v letih 1997 in 1998 prva, ki je povezala dva zaporedna naslova. Omeniti velja še najnižjo točko tekmovanja, ko so v prvenstvu nastopale zgolj tri ekipe.
Po prelomu stoletja prevlada Krke
Sezona 1998/99 je še drugič pripadla Jaršam, leto kasneje so se veselili pri velenjskih Škalah, ki so uspeh ponovile tudi leta 2002. V sezoni 2000/01 se je na vrh lestvice še zadnjič zavihtela Ilirija, ki tedaj v 12 krogih pravtako ni izgubila točke.
S sezono 2002/03 se je pričelo obdobje, ki so ga zaznamovale Novomeščanke. Krka je bila prva ekipa, ki je povezala tri zaporedne naslove. Dolenjke so kasneje, potem ko je Pomurje leta 2006 osvojilo prvi državni naslov, storile še korak dlje, saj so med sezonami 2006/07 in 2010/11 slavile kar petkrat zapored.
Novomeščanke so svojo kakovost potrdile tudi na mednarodni ravni. Krka je bila leta 2004 prvi in za zdaj tudi edini slovenski predstavnik, ki je zaigral med šestnajsterico evropskih klubov.
Obdobje Pomurja
V zadnjem desetletju so največ lovorik nabrale Pomurke. Klub, ki je z delovanjem pričel v Odrancih, kasneje pa je delo nadgradil v Filovcih, je s selitvijo v Beltince dokončno prevzel primat v slovenskem prostoru. “Žuto-plave” so pod vodstvom trenerja Bojana Jančarja prav tako osvojile pet naslovov v nizu, prvega v sezoni 2011/12.
Beltinčankam je leta 2014 uspel tudi veliki met, saj so se prebile med 32 evropskih klubov. V šestnajstini finala UEFA Lige prvakinj je bil boljši italijanski Torres, Pomurke pa so uspeh ponovile v lanskem letu.
Olimpija naslov vrnila v Ljubljano
Obdobje Pomurja je v sezoni 2016/17 prekinila Olimpija. Zmajčice so v zadnjem krogu s preobratom dobile odločilno tekmo za prvo mesto. Dvoboj v Bakovcih je bil odločen v 94. minuti, ko je zadetek za zmago in slavje zabila Jelena Čubrilo.
Ljubljančanke so podvig ponovile tudi sezono kasneje, ko so se za vrh lestvice borili kar trije klubi. Ob Olimpiji in Pomurju tudi Radomlje, ki pa so prvo mesto izgubile v zadnjih dveh krogih.
Sezona 2018/19 je prinesla novo spremembo na vrhu lestvice, brez oddane točke so se na vrh vrnile Pomurke. Naslednja sezona zaradi epidemije koronavirusa ni bila dokončana, prvak pa ni bil proglašen. Prvo mesto so sicer zasedale Beltinčanke, ki so dobile tudi zadnje prvenstvo. Pomurke so do zadnjega kroga prvenstva, ko so izgubile z Olimpijo, sestavile serijo 52 zaporednih zmag.
Komu bo pripadla letošnja sezona?
Vsi prvaki SŽNL
Krka (8): 2003, 2004, 2005, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011
Pomurje (8): 2006, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2019, 2021
Krim/Ilirija (5): 1993, 1995, 1997, 1998, 2001
Jarše (2): 1996, 1999
Rudar Škale (2): 2000, 2002
Olimpija (2): 2017, 2018
Tesar Ižakovci (1): 1994