Lucija Grad: “Prihodnost Krima je svetla!”

Krimovke so z nedeljsko zmago na zaostali tekmi z Radomljami zakorakale v novo ero. Čevlje Davida Fekonje sta obuli Urška Žganec in Lucija Grad ter ekipo na prvi tekmi popeljali do suverene zmage.

Pred novo preizkušnjo smo poklicali Lucijo Grad in z njo opravili daljši pogovor. Pričeli smo z aktualno tematiko, nedeljskim spopadom z Radomljami. Ljubljančanke so po dobri predstavi slavile zmago z izidom 4:0. “Pristop igralk je bil pravi, v skladu z dogovorom so se poklopile vse stvari. Radomlje smo zaprle tam, kjer bi lahko bile najbolj nevarne. Rezultat je prišel sam po sebi, nedeljska tekma pa je bila potrditev dobrega dela v pripravljalnem obdobju,” je zadovoljna Gradova.

Je bil nedeljski obračun zaradi nove vloge – z Urško sta pozimi prevzeli vodenje ekipe – kaj drugačen? “Zame je pomembna vsaka tekma posebej. Vsake preizkušnje se lotimo enako, z istim ciljem, to je iztržiti najboljši izkupiček. Tako da mi ta tekma ni pomenila kaj več kot druge,” je priznala Lucija, ki je bila zadovoljna z videnim na zelenici: “Določene stvari še niso na nivoju, ki ga želimo, vendar se bo tudi to prej ali slej pokazalo s časom. Celotna ekipa dobro dela na treningih, dekleta pa so pokazala energijo in odločnost. Upam, da bo tako tudi v prihodnje.”

Cilj ostaja tretje mesto

Krim v nedeljo gostuje v Velesovem, na vselej zahtevnem igrišču se bo pomeril s Cerkljami. Čeprav Ljubljančankam na lestvici kaže precej bolje od Gorenjk, izkušena vezistka ne podcenjuje nasprotnic: “Pričakujem težko tekmo. Niti en dvoboj ni dobljen vnaprej, tekma se prične z začetnim rezultatom. Pogoji so enaki za vse, videli pa bomo, kako nam bo uspelo realizirati naše cilje.”

Dekleta v modrem v zadnjem krogu druge tretjine prvenstva čaka še mestni derbi. Olimpija ima pet točk naskoka, z morebitno zmago Krima bi se odprl fronta za drugo mesto. “Cilji so ostali enaki kot lani, želimo zadržati tretje mesto oziroma se čimbolje kosati z vodilnima kluboma SŽNL. Delale bomo na tem, da iztržimo dobre rezultate, težko pa je napovedovati presenečenja. Veliko je odvisnega od dnevne forme, pripravljenosti obeh ekip pa tudi nekaj sreče. Videli bomo, kako se bo razpletlo,” odgovarja nekdanja igralka zmajčic.

Z nasveti pomagala že prej

Lucijo smo lahko jeseni spremljali tudi v vlogi trenerke selekcije DU13, pozimi se je lotila novega izziva. V tandemu z Urško Žganec je prevzela vodenje članske ekipe. “Pravzaprav sem že vse od prihoda v Krim pomagala z nasveti, predvsem z igrišča. Na igrišču nekatere stvari vidimo drugače kot s klopi. Urška nas usmerja s klopi, jaz skušam dodati še pogled z igrišča, skupaj pa skušava vse vidike povezati v celoto. Pogovarjava se o tem, kaj bi bilo potrebno popraviti in kaj je dobrega. Mislim, da nama gre za zdaj kar dobro,” prav nekdanja reprezentantka Slovenije, ki doda, da zadnja beseda vseeno pripade Urški.

Urška se je umaknila ob stransko črto, na klop, od koder usmerja celotno ekipo, Lucija ostaja na zelenici. Čeprav v SŽNL spada med redkoštevilne nogometašice v četrtem desetletju življenja, tudi na igrišču hitro pokaže, da ji motiva ne manjka. To potrjuje tudi s spodnjo izjavo: “Sama bom vztrajala, dokler bom lahko dekletom dala nekaj več. Upam, da bodo od mene pobrale kaj dobrega in koristnega. Dokler bom lahko parirala mlajšim igralkam in se bom dobro počutila, bom vztrajala v nogometu. Težko je, da bi kar odnehala, verjamem, da tudi Urški ni bilo lahko sprejeti te odločitve. Druge izbire nismo imele, zato smo sklenili takšen dogovor. Dekleta so pokazala željo, da ekipi pomagava uspešno prikrmariti do konca prvenstva.”

Naša sogovornica je v državnem prvenstvu prvič zaigrala pri zgolj 15 letih, danes šteje 37 pomladi. Ko je Lucija že odigrala lepo število tekem, marsikatera od Krimovk ni bila še niti rojena. Čeprav mlajša dekleta kažejo spoštovanje, razlika v letih na igrišču ni ovira. “Name gledajo s spoštovanjem. V hecu pravimo, bolj star, bolj nor. Nikoli nisem imela težav, ko se je potrebno povezati z mlajšimi. Na igrišču so navodila jasna, izven igrišča pa je tako kot povsod drugje. Z nekaterimi se razumeš bolje in se družiš tudi izven igrišča. Z vsemi ne moreš biti prijatelj. Pomembno pa je, da ekipa pokaže karakter na igrišču, saj smo ekipa in ne individualistke,” izkušeno pravi Gradova.

Izkušnje prenašati na mlajše

Dobro desetletje je igrala v Senožetih, po sezoni v Velesovem je sledila izkušnja z Avstrijo. Po vmesnem igranju v Jevnici je Olimpiji pomagala do dveh naslovov državnih prvakinj. NZS statistiko ženske lige beleži od leta 2000, zato podatek o 271 ligaških nastopih in 143 zadetkih ni povsem točen. Številka so bogate, izkušnje prav tako. In prav izkušnje so tiste, ki jih želi Lucija prenašati na mlajše soigralke: “Žene me ljubezen do nogometa, ki me je zasvojil. Gledam pozitivno, mlajšim dekletom želim predati čimveč izkušenj in jim pomagati v določenih situacijah. Včasih je na igrišču težko, zato je pomembno, da se lahko obrnejo po nasvet. Motivira me vsaka naslednja tekma, želja po igri, težko mi je, da bi kar prenehala igrati.”

V evropskih velikanih ni nobena redkost, da Lucijine vrstnice igrajo vidno vlogo. V Sloveniji lahko tridesetletnice na igrišču preštejemo na prste ene roke. Kaj bi za razvoj mlajših deklet pomenilo, če bi imele ob sebi več izkušenih nogometašic? “Morda si mlada dekleta na tekmah proti vodilnim ekipam preveč vzamejo k srcu pomembnost dvoboja. Ob tremi in nestrpnosti lahko malce pozabijo, da znajo dobro igrati, ne glede na nasprotnice. Kot izkušena igralka jim lahko daš nekaj mirnosti in spodbude. Drugače je, če ekipa že premore nekaj izkušenj, vendar se tudi mlada dekleta učijo in kažejo interes za še več. Gre za pravo ekipo, David Fekonja je z njimi naredil veliko. Z Urško sva se pred leti odločili pravilno, ko sva prestopili v Krim. Dobro se razumemo, verjamem pa, da imajo dekleta s takšnim nadaljevanjem lepo prihodnost,” pomen izkušenj izpostavlja vsestranska igralka.

V dveh desetletjih brez bistvenega napredka klubov

V ženskem nogometu je dlje kot večina funkcionarjev na čelu klubov, zato je pravi naslov tudi za naslednje vprašanje. Klubi imajo v organizaciji še vedno precej prostora za napredek, je v obdobju 20 let zaznati premik na bolje? “Ne vem, če bi lahko rekla, da se je kaj spremenilo na bolje. Število klubov niha vsako leto, praktično vsi klubi se spopadamo z istimi težavami, predvsem na finančno-organizacijskem področju. Verjetno večina igralk sama pokrije stroške s sanacijo poškodb, reprezentantke imajo morda nekaj prednosti. Res je, vsi govorijo, da je ženski nogomet napredoval, a je to opredeljeno mnenje. Lahko rečemo, da je in da ni napredoval. Res je, vlaga se v ženski nogomet, več se piše o njem, NZS organizira spletne prenose. Sama pa ne vidim velike razlike izpred 20 let,” opozarja na znane težave.

Strinja pa se, da je premik v pozitivno smer dobilo delo v mlajših starostnih kategorijah: “Starši so zdaj malce spremenili miselnost. Ko sem sama pričela delati z mlajšimi selekcijami, starši dekletom pogosto niso pustili na treninge. Pogosto smo slišali izgovore, da gre za moško igro in da ne morejo trenirati v dežju. Miselnost oziroma sprejemanje ženskega nogometa se je izboljšala. Kar se tiče dela z mladimi, je bolje, več je deklet in več se vlaga.”

Z odhodi najboljših igralk se kakovost lige ne bo dvignila

Po dobrem delu z mladimi slovi tudi Krim. Članska ekipa sloni na domačem kadru, na vrata prve selekcije pa trka vse več mladih moči. “Prihodnost Krima je svetla. V mlajših selekcijah se dobro dela, veliko je talenta. Upam, da jih puberteta ne bo spravila s poti. Včasih je bilo drugače, jaz sem šla v najstniških letih iz šole takoj na trening in domov, zdaj ima velik vpliv moderna tehnologija. Življenjski stil je drugačen kot pred leti. Tako je veliko odvisno od vsake posameznice, koliko sama vlaga vase. Mislim pa, da ima Krim sladke skrbi, saj v mlajših selekcijah rastejo vrhunske igralke,” je optimistična Lucija.

Kako svetla pa je prihodnost Slovenske ženske nogometne lige? “Žal je tako, da se kakovost slovenske lige z odhodi najboljših igralk v tujino ne more dvigniti. Naša liga po mojem mnenju v primerjavi z drugimi državami ni na visoki ravni. Olimpija in Pomurje sta vodilna kluba, sledimo Radomlje, Krim in Maribor. Na tekmah med temi tremi ekipami smo resda imeli papirnate favorite, a se je večkrat kaj zalomilo. Cerklje, Ajdovščina in Koper, ko je še obstajal, so bili enakovredni. Saj je lepo, da je liga enakovredna, vendar tako ne more priti do napredka,” je pogovor zaključil članica Krima.

Se strinjate z zaključno mislijo?