Krimovke upajo, da nekoč spet zaigrajo pod taktirko Davida Fekonje

“David, težko je zbrati toliko besed, s katerimi bi se lahko primerno zahvalile za ves vložen trud v nas.

Hvala za vse nogometne nasvete, ki si jih skozi leta delil z nami. Hvala za vse vodene treninge in tekme, na katerih smo skupaj preživeli skoraj desetletje. Hvala za zaupanje, ker si iz leta v leto verjel v nas, da lahko napredujemo.

Hvala za najpomembnejši del, ki ni povezan z nogometom. Nisi samo izjemen trener, ampak tudi velik človek. Hvala za tvoj odnos in spoštovanje, ki smo ga bile deležne preko celotne kariere. Ob tebi smo iz majhnih, nogometa željnih deklic zrasle v odrasle, ponosne Krimovke. Iz ‘raztresene’ najstniške Krimove bande, si v osmih letih uspel sestaviti skupino ‘bab’ (kot si nas sam velikokrat poimenoval), ki je v zadnjih letih postala ena najbolj konkurenčnih ekip v slovenskem ženskem nogometu. Ne pretiravamo, če rečemo, da boljše nogometne vzgoje ne bi mogle imeti.

Žal nam je, da se naša nogometna pravljica zaključuje tako, kot se. Nobena oseba ne bo mogla izbrisati tvojih uspehov, predvsem pa izbrisati pečata, ki si ga pustil v naših srcih.

Bilo nam je v čast igrati in trenirati pod tvojim vodstvom. Iskreno upamo, da si v delu z nami pol toliko užival, kot smo me s teboj. Prav tako si želimo, da se bodo naše poti zopet enkrat prekrižale in da bomo spet kot TVOJA EKIPA stopili skupaj na igrišče. Do takrat pa ti želimo vse najboljše v novi sredini, ker si to tudi zaslužiš! Če zaključimo z besedami Dr. Seussa: ‘Don’t cry because it’s over. Smile because it happened (op.p. Ne joči, ker je konec. Nasmehni se, ker se je zgodilo).’

(Vedno) Tvoje Krimovke”