KOMENTAR: Po drobtinice ali zaključek kariere?

V športnem dnevniku Ekipa ste lahko pred dnevi prebrali članek, v katerem vodstvo Olimpije opozarja na perečo problematiko ženskega nogometa v Sloveniji.

“Skrb vzbujajoča je usoda mladih igralk, ki prehajajo v člansko ekipo. V slovenskem ženskem nogometu mladinske lige (U-19) ni in preskok iz kadetske lige U-17 v člansko je velik. Večina igralk še nima dovolj izkušenj ali kakovosti, da bi lahko takoj zaigrale in bile konkurenčnejše starejšim igralkam v članski ekipi. Poleg tega je tu tudi številčnost. Tekmovalni sistem v slovenskem ženskem nogometu ni najbolj razvojno usmerjen in je za dekleta v razvoju pri starosti 17, 18 let demotivacijski. Zakaj bi trenirala, če nimam možnosti tekmovanja? Veliko jih športno kariero zaključi,” so preko Ekipe sporočili iz ljubljanskega kluba.

Prihodnosti članske lige smo pri Ženski ligi posvetili  že decembra lani. Razmišljanje lahko preberete tukaj, ob dobri iztočnici se ga dotikamo še enkrat. Ker v povezavi z usodo mariborskega kluba že nekaj časa krožijo takšne in drugačne govorice, ta tema znova prihaja v ospredje. Štajerke spomladi komajda naberejo zadostno število igralk za tekme, resda tudi zaradi poškodb in bolezni. A nekateri starši znajo potrditi, da prihodnost kluba ni prav svetla. Se lahko ponovi scenarij iz Kopra, Raven, Velenja, Novega mesta, Slovenj Gradca, Jevnice in drugih sredin, kjer smo v preteklosti dočakali konec ženskega nogometa?

Manj klubov, manj prostora za mlada dekleta

Lahko si zgolj želimo, da bodo v štajerski prestolnici našli dovolj sredstev, predvsem pa posluha, motivacije in energije za nadaljevanje zgodbe. Že letos smo spremljali prvenstvo z najmanjšim številom ekip po sezoni 2005/06, ko je v SŽNL igralo zgolj šest klubov. Z vsakim klubom manj pa najkrajšo potegnejo prav mlajša dekleta, ki se šele prebijajo v člansko konkurenco.

Problematika prehoda izhodne generacije kadetinj v člansko konkurenco ni od včeraj. Z omejenim številom klubov pa se le še povečuje. Tudi številke potrjujejo, da mladinski nogomet vsako leto proizvede dovolj igralk za članski nogomet. Resda vsa dekleta ne premorejo kakovosti na nivoju nosilk igre članic Olimpije ali Pomurja, a je potrebno v prvi vrsti delati predvsem na bazi in številu igralk. Po številu klubov namreč spadamo med eksotične nogometne države, že v primerjavi s Hrvaško, Bosno in Hercegovino, Srbijo in Makedonijo je število klubov mizerno.

S povečanjem bazena igralk se lahko postopoma dviga tudi kakovost klubov in lige. Tega bi se morali zavedati prav vsi, tako pristojni na NZS, kot vodilni v klubih. Tudi pri obeh najmočnejših klubih v državi, ki na račun krepitve konkurence v svojih vrstah, roko na srce, pravzaprav slabijo ligaške konkurente. S tem pa ligo delajo še bolj nekonkurenčno. A to je že druga zgodba.

SŽNL sloni na kadetinjah in mladinkah

Številke kažejo, da se po sezoni 2020/21 od kadetskega staža poslavlja kar 51 igralk, ki so v letošnji sezoni vsaj enkrat zaigrala v kadetskem prvenstvu. Dvanajsterica od 51 igralk nosi (ali je nosila) dres Olimpija, deset jih je zaigralo za Ptuj. Zanimivo, v najstarejšem slovenskem mestu še vedno čakamo na člansko ekipo, čeprav so Ptujčanke pred leti že postale kadetske državne prvakinje.

V prihodnjem letu bo takšnih igralk 42, lani je kadetsko konkurenco preraslo 44 deklet z vsaj enim nastopom v sezoni 2019/20. Nekajminutno brskanje po statistiki nastopov pokaže, da je nogometno kariero podaljšala zgolj dobra polovica teh igralk. V aktualni sezoni je v SŽNL zaigralo 24 od 44 igralk generacije 2003, ki smo jih še nekaj mesecev prej spremljali v kadetskem tekmovanju.

Mladinske lige U-19 so v ženskem nogometu redek pojav, v Sloveniji pa lahko zaenkrat zgolj sanjamo o takšni ligi. SŽNL namreč v veliki meri sloni prav na igralkah, ki so po stažu še kadetinje ali mladenke. V letošnji izdaji SŽNL je zaigralo 191 igralk, kar 86 se je rodilo leta 2002 ali kasneje, torej lahko igrajo še v mladinski reprezentanci. Če pojasnimo v deležu, več kot 45% igralk z nastopom v SŽNL glede na starost sploh še ne “spada” med članice.

Kam z “viškom” igralk?

Pri Olimpiji so ob dejstvu, da bodo v sezoni 2021/22 razpolagali z velikim številom igralk, ki lahko igrajo zgolj v članski konkurenci, potrdili spomladansko govorico. Vodstvo kluba namreč razmišlja o ustanovitvi B ekipe. O tem bo morala v prvi vrsti odločiti Nogometna zveza Slovenije, ki pa pred leti istega koraka ni dovolila Pomurju. V sezoni 2015/16 se je tako šest igralk Pomurja preselilo v Maribor.

V zmajevem gnezdu se tako nagibajo tudi k takšnemu scenariju, a klubi v bližine prestolnice imajo že zdaj širok kader. Za Krim je letos zaigralo kar 32 deklet, v Radomljah 28, ena manj pa je oblekla dres Cerkelj. Kaj torej še preostane Ljubljančankam?

Ob majhnem številu članskih ekip je večina mlajših deklet obsojena na drobtinice, ki pa (pre)pogosto vodijo v zaključek kariere. In tako se vrtimo v začaranem krogu, liga pa se pravzaprav ne razvija in ne napreduje.