KOMENTAR: Je prihodnost SŽNL svetla ali temna?

S sredino tekmo Fortune in Pomurja smo dočakali še zadnje dejanje slovenskega ženskega nogometa v letu 2020. Potem ko je epidemija koronavirusa odnesla nadaljevanje sezone 2019/20, smo avgusta dočakali tudi vrnitev ženskega prvenstva.

Nova sezona SŽNL se je s tekmami prvega kroga pričela sredi avgusta. Klubi, izjemi sta ekipi Pomurja in Ajdovščine, ki sta se marca pomerili pred prekinitvijo prvenstva, so 16. avgusta odigrali prve tekme po skoraj osemmesečnem postu brez tekmovanja. Dolga prekinitev na srečo ni pretirano zdesetkala števila članskih igralk, je pa SŽNL izgubila novo sredino.

Čeprav se je Koper prijavil za nastop v SŽNL (in pokalnem tekmovanju), je z Bonifike nekaj dni pred pričetkom sezone priromalo obvestilo, ki si ga ni želel nihče. Zgodbe ženskega kluba je bilo eno leto po selitvi iz Ankarana (vsaj začasno) konec. Kot kaže trenutno – večina nosilk igre je našla nove sredine ali pa prekinila kariero – ne gre verjeti, da bi v Kopru in okolici že v kratkem znova spremljali člansko ekipo. V Ligi DU13 sicer nastopata tako Koper kot Gažon, ki ima svojo selekcijo tudi v Ligi DU15, a je pot do članske ekipe trnova. To so na lastni kože spoznale tudi Koprčanke, ki so v lanski sezoni nakazale, da bi lahko sčasoma postale trn v peti najmočnejšim ekipam lige.

Najmanj po sezoni 2005/06

Devetindvajseto sezono SŽNL je pričelo zgolj sedem klubov, med katerimi ni bilo novih imen. V letu, ko je Pomurje ponovilo največji uspeh v zgodovini kluba, se je slovenski ženski nogomet vsaj glede števila članskih ekip znašel na točki izpred desetletja in pol. V SŽNL je manj kot osem klubov nazadnje nastopalo v sezoni 2005/06, tedaj zgolj šest. Še v letu 2017 je v tekmovanju sodelovalo deset sredin. Še pred Koprom je bridek konec dočakala zgodba na Ravnah in v Velenju, že prej v Novem mestu, Slovenj Gradcu pa tudi Jevnici, na ogrodju katere je sicer vzniknila Olimpija.

Razlog za propad klubov je jasen, to je v veliki meri pomanjkanje finančnih sredstev. Pa tudi dejstvo, da takšne zgodbe slonijo na enem ali pa kvečjemu peščici entuziastov. Zgolj v petih letih smo tako ostali brez petih članskih ekip. Trenutno svojega predstavnika v SŽNL nimajo MNZ Celje, Koper, Lendava in Ptuj, ki so se lahko v preteklosti že pohvalili s člansko ekipo.

V Odrancih je svojo zgodbo pričelo pisati Pomurje, v Velenju kljub ponovnim poskusom ni prišlo do vzpostavitve ekipe. Na Ravnah so se dekliškim selekcijam odrekli letos, na srečo Koroške pa so imeli več posluha v Radljah. Že dolgo na področju ženskega nogometa spi Novo mesto, čeprav je Krka z osmimi naslovi še vedno najuspešnejši klub SŽNL. Na Ptuju, kjer se je pred leti prav tako igral članski nogomet, vztrajajo zgolj pri kadetski selekciji. Celje v treh desetletjih še ni imelo predstavnika v SŽNL, so pa pri Savinji pričeli priprave, da v prihodnji sezoni pričnejo nastope v kadetski konkurenci.

Kam z generacijami, ki trkajo na vrata članske ekipe?

Ob dejstvu, da v SŽNL nastopa le še sedem klubov, lahko skrbi tudi, kje bodo minutažo nabirale generacije, ki trkajo na vrata članske ekipe. Najbolj obetavne igralke bodo prav gotovo dobile svoj prostor, poraja pa se vprašanje, kaj bo s preostalimi. Prepogosto se namreč zgodi, da razočarana mlada dekleta hitro vržejo puško v koruzo in opustijo nogometne sanje.

Pogled na sezname igralk priča, da so imeli trenerji večine klubov SŽNL jeseni na voljo blizu 25, nekateri morda še več deklet. Resda kakovost vseh ni na nivoju nosilk igre, a to kaže, da se povečuje število igralk v članski konkurenci.

Ob tem velja izpostaviti, da letos v Ligi DU15 nastopa nastopa dvanajsterica klubov. Morda bomo čez nekaj let tudi v teh okoljih dočakali članske zasedbe. A pot do te stopničke je še dolga, predvsem pa izjemno zahtevna. Nogomet na članski ravni prinaša tudi dodatne zahteve, tako finančne, logistične pa tudi motivacijske.

Pomurje in Olimpija še vedno pred zasledovalci

Čeprav poleti nismo poročali o novih odhodov v tujino, ostaja vprašanje, če kakovost lige raste, stagnira ali morda celo nazaduje? Mnenja o tem so različna, a sta tako Pomurje kot Olimpija dokazala, da sta še vedno razred pred zasledovalci. Tudi na račun tega, ker lahko nogometašicam ponudita za slovenske razmere že spodobno finančno spodbudo. Verjetno pa ne bomo veliko zgrešili, če bomo zapisali, da bo pridobivanje finančnih sredstev ob posledicah koronavirusa verjetno še zahtevnejše kot doslej.

Resda lahko tekmeci s čvrsto in disciplinirano igro v fazi branjenja otežijo nalogo favoritoma, a za jeziček na tehtnici zmanjka individualne kakovosti v napadu. Tudi Krim, ki se je s sistematičnim delom najbolj približal Olimpiji in Pomurju, jeseni ni uspel ogroziti obeh favoritov. Ob tem ostaja vprašanje, kakšne posledice bo pustil odhod trenerja Davida Fekonje. Radomlje so šle poleti poleti skozi novo “reformo” ekipe, nekaj sprememb je doživel tudi Maribor. Cerkljanke so obžalovale slab izkoristek priložnosti, Ajdovkam pa je praviloma zmanjkalo moči v drugi polovici tekem.

Razlika v kakovosti ekip v SŽNL je bila dobro vidna tudi na obeh decembrskih preizkušnjah Pomurja. Beltinčanke v domačem prvenstvu odigrajo premalo zares zahtevnih obračunov, kar se je najbolj poznalo v “duelih” s čvrstimi Dankami. Žilave nasprotnice so morda prav v tem segmentu dobile boj za osmino finala UEFA Lige prvakinj.

Vprašanje je veliko, odgovorov manj, zagotovo pa ima tudi SŽNL nekaj svetlih točk. Le-te je potrebno negovati, obenem pa je treba energijo usmeriti v reševanje problematik. Hitrih in enostavnih rešitev za vse težave ni, vsem, ki tako ali drugače delujemo v ženskem nogometu, pa preostane zgolj trdo delo.