Lara Prašnikar: “Bilo je čustveno!”

V nedeljo se je s tekmami zadnjega kroga končala letošnja izvedba nemške Bundeslige. “Slovenski” Turbine je s skalpom tretjega Hoffenheima izpolnil rezultatski cilj in osvojil četrto mesto.

Zadnja tekma sezone je bila nekaj posebnega za najstarejšo Slovenko v četverici igralk Turbine. Lara Prašnikar se je po štirih letih v Potsdamu poslovila od kluba, soigralk in navijačev. “Klubu sem takoj, ko sem sprejela odločitev, sporočila, da po koncu sezone zapuščam Potsdam. Mislim, da je bilo to korektno od mene. Vodstvu kluba sem s tem dala vedeti, da morajo iskati zamenjavo zame. Ni bilo lahko, vendar za odločitvijo še vedno stojim. Veselim se naslednje sezone. Morda sem si zadnjo tekmo predstavljala nekoliko drugače, saj sem za klub nazadnje igrala še pred izbruhom koronavirusa,” je za Žensko ligo uvodoma dejala prva strelka ekipe.

Kot smo že poročali, zaradi poškodbe mišice v zaključku prvenstva ni bila na voljo trenerju Rudolphu. Tudi zaradi tega je bilo slovo drugačno, kot si ga je predstavljala pred tedni: “Želela sem si, da bi zaigrala na zadnji tekmi, vendar to zaradi poškodbe to ni bilo mogoče. Zadnjič sem nastopila konec februarja proti Essnu. Obdobje nadaljevanja sezone sem preživela v skupini igralk, ki okrevajo po poškodbi. Sicer pa je bil v nedeljo lep dan, vesela sem zmage in da smo s soigralkami osvojile četrto mesto. Bilo je čustveno, po tekmi sem nekaj minut še sama ostala na igrišču. V mislih sem šla skozi štiri leta in se znova spomnila, kako lepo mi je bilo v Potsdamu.”

Po koncu tekme je končala na rokah Zale Meršnik, Sare Agrež in Adrijane Mori, za Žensko ligo pa se je spomnila najlepših trenutkov v zasedbi nekdanjih nemških in evropskih prvakinj. “Nekaj je trenutkov, mi bodo za vedno ostalo v spominu. Prvi takšen je debi proti Frankfurtu, ko sem odigrala pet ali deset minut. To je bilo tedaj uresničitev sanj. V istem letu sem nato zaigrala še v začetni enajsterici, bilo je na tekmi s Hoffenheimom, potem pa se je le še stopnjevalo. Letošnja sezona mi bo verjetno ostala v najlepšem spominu. Redno sem zabijala, postala sem samozavestna in si začela zaupati,” se spominja Šmarčanka.

V letošnji sezoni tudi s slovensko družbo

Z zadetki je nase opozorila že dresu velenjskega Rudarja. Po selitvi v Nemčijo je prve izkušnje nabirala v drugi ekipi Turbine, ki nastopa v drugi nemški ligi. Poudarja, da je bila ta epizoda izjemno koristna tako iz vidika izkušenj kot samozavesti: “Moje igranje v drugi ekipi je bilo iz trenerskega vidika dobro premišljeno. V drugi ekipi sem imela polno minutažo, z zadetki pa sem si dvigovala samozavest. Mislim, da je to normalna pot pri prestopu iz slovenske v eno najboljših evropskih lig. Vesela sem, da sem šla korak za korakom in da sem postopoma prišla tako daleč.”

Pred štirimi leti se je morala še kot najstnica spoprijeti z izzivom, ki ga prinaša novo okolje v tujini. V lanskem poletju je dočakala slovensko družbo. V predmestju Berlina so se ji pridružile Sara Agrež, Zala Meršnik in Adrijana Mori, pozimi pa se je na preizkušnji v Potsdamu dokazovalo še nekaj Slovenk. Imajo tudi one zasluge za strelski razcvet? “Ne vem, če je slovenska družba imela vpliv na strelsko razpoloženost. Res pa je, da so mi dale vedeti, da to zmorem. To se je nakazalo že lani, ko sem dosegla deset zadetkov. Ob koncu prejšnje sezone sem si dejala, da želim letos storiti še stopničko višje. To mi je uspelo. Njihova prisotnost na igrišču morda ni bila bistvena, da sem dosegala zadetke, sem se pa v njihovi družbi zelo dobro počutila. Vesela sem, da tudi one uspešno korakajo po nogometni poti,” je vesela strelka 15 zadetkov.

Dokazati, da tudi Slovenija premore nogometni talent

Napadalka vstopa v peto leto v evropskih sredinah. V tem pogledu jo prekašata zgolj Mateja Zver in Kristina Erman, štiri leta pa širom Evrope igra tudi Dominika Čonč. Četverica je v zadnjih sezonah orala ledino za novi rod igralk, ki se je v večjem številu v tujino podal v lanskem poletju. “Naš začetek je bil drugačen od teh, ki zdaj prestopajo v tujino. Slovenija je in še vedno velja za manjšo državo, še posebej v ženskem nogometu. Upam, da bomo to z leti spremenili. Morda je bilo za trojico v Potsdamu nekoliko lažje, menim pa, da se je potrebno pred prestopom v tujino izkazati doma in močno izstopati v domačem prvenstvu. Tujina je kljub vsemu nekaj drugega kot domače okolje,” opozarja šesta strelke nemške Bundeslige.

Nemški mediji so že pred časom napovedali, da bo kariero nadaljevala v Frankfurtu. Klub, ki se lahko prav tako pohvali z naslovi državnih in evropskih prvakinj, se je pred dnevi tudi formalno združil z nogometnim gigantom Eintrachtom. Z združitvijo bi lahko dobili klub, ki bo stopil ob bok Wolfsburgu in Bayernu, ki v zadnjih letih nimata prave konkurence. Enaindvajsetletnica selitve v mesto ob reki Majni še ni potrdila, je pa zato za nas razkrila še želje pred novim izzivom.

“Glede na to, da sem že nekaj mesecev brez nogometa, si najbolj želim zdravja. Želim si naprej po začrtani poti, da bi napredovala in vodila napad nove ekipe. Veselim se zgodbe, v priprave na novo sezono pa želim vstopiti zdrava in dobro pripravljena, nato pa nadaljevati serijo, ki se je končala pred izbruhom koronavirusa,” je pogovor zaključila Lara.