Adrijana Mori: “V tujino po novo znanje in napredek!”

Nemčija v teh dneh ni izjema, življenje se je prilagodilo epidemiji koronavirusa. Nogomet je tudi v državi nekdanjih svetovnih in evropskih prvakinj postavljen v drugi plan, nam je med drugim dejala Adrijana Mori.

Koronavirus je trenutno tudi v nogometnih krogih tema številka ena. Adrijana Mori se je s soigralkami prilagodila nastalim razmeram, tudi nogometašice Turbine vadijo po prilagojenem programu. Napadalka sicer priznava, da se njen vadbeni proces ni pretirano spremenil, saj še okreva po poletni poškodbi kolena.

“Še vedno sem v procesu okrevanja in do sedaj nisem trenirala z ekipo. Moj potek dneva se tako ni preveč spremenil. Prej sem opravljala treninge v fitnesu in do trikrat tedensko tudi na igrišču. Sedaj vsakodnevno treniram sama, po posebnem programu v stanovanju ali na prostem. Še vedno dvakrat tedensko obiskujem terapije, omogočena pa mi je tudi vadba v manjšem fitnesu,” svoj dan v Potsdamu opiše Morijeva.

Lažje s slovensko družbo

Slovenke, ki si kruh služijo v Italiji, so se medtem že vrnile v domovino, položaj slovenske četverice v Potsdamu pa je drugačen. Adrijana je skupaj z Laro Prašnikar, Saro Agrež in Zalo Meršnik ostala v predmestju Berlina. Slovenke so upoštevale navodila kluba, priznava naša sogovornica: “Navodilo kluba je bilo, da ostanemo v Nemčiji. Ni namreč točno znano, kdaj bi lahko pričele nadaljevati s klubskimi treningi. V primeru, da bi morale priti nazaj v Nemčijo, pa bi lahko imele težave pri prestopu meje.”

Reprezentantka Slovenije okreva po poškodbi, zaradi procesa rehabilitacije pa je bilo prilagajanje na novonastale razmere enostavnejše. Ob tem priznava, da je soigralkam težje: “Mislim, da mi je bilo nekoliko lažje. Kot sem že dejala, se moj načrt treningov ni veliko spremenil in sem navajena trenirati po individualnem programu. Druge igralke morajo v tem času ohranjati fizično pripravo, česar pa skozi obdobje enega ali dveh mesecev ni enostavno ponavljati. Tudi v Potsdamu so zaprta vsa igrišča, zato morajo biti iznajdljive, da opravijo tudi kakšen trening z žogo.”

Poleti so se v Potsdam preselile kar tri Slovenke. Lari Prašnikar se je kot prva, že sredi pomladi, pridružila prav Morijeva, kasneje sta slovensko kolonijo dopolnili še Sara Agrež in Zala Meršnik. V Potsdamu se je pozimi dokazovalo še nekaj Slovenk, Adrijana pa dodaja, da je slovenska družba koristila večkrat: “Zagotovo mi je bilo lažje. Ob začetku nove zgodbe nisem bila edina, ki se je morala vključiti med nove soigralke, se navaditi na drugačen princip treningov in na novo okolje. Tako mi v prvih mesecih sploh ni bilo težko. Dekleta so mi tudi ob poškodbi stale ob strani, me spodbujale, da sem ostala pozitivna in gledala vedro na situacijo. Slovenska družba je v veliko pomoč tudi zdaj, ko se v prostem času veliko družimo.”

Nemčija je pravi izziv

Devetnajstletnica se je v Nemčijo preselila po kratki epizodi v Radomljah, v članski konkurenci je branila še barve Olimpije in Fužinarja. Zgodba v dresu dvakratnih evropskih prvakinj ni postregla z najboljšim uvodom, saj se je poškodovala že na drugi pripravljalni tekmi. “Žal sem pred poškodbo zaigrala zgolj na dveh prijateljskih tekmah. Z ekipo tako nisem opravila niti celotnih priprav. Sem pa kljub temu začutila osrednji princip treningov in izjemno visok nivo dela. Lahko povem, da sem potrebovala nekaj časa, da sem se skozi treninge privadila na hitro igro ekipe,” razkriva Morijeva.

Najstnica iz Ožbalta je soigralke na večini tekem spodbujala s tribune. Turbine je z nekaj nihanji na petem mestu, kar je po mnenju Adrijane tudi posledica številnih poškodb: “Ekipa po mojem mnenju v uvodnem delu prvenstva ni imela sreče. Poškodovalo se je veliko igralk, ekipa pa je potrebovala nekaj časa, da se je znova sestavila, posledično pa so bili rezultati nekoliko slabši. Proti koncu jesenskega dela sezone so dekleta pokazala pravo igro in si izborile peto mesto. Na koncu sezone bi bili zadovoljni s četrtim mestom.”

Čeprav se njena zgodba v novem klubu pričela po željah, nasmejana Korošica poudarja, da je bila odločitev za poletno selitev pravilna. Turbine v zadnjih letih, ko sta v Nemčiji primat prevzela finančno precej močnejša Wolfsburg in Bayern, veliko stavi na mlade igralke. “Nemčija je prav gotovo pravi izziv. Trenutno smo v takšnih letih, ko se lahko največ naučimo in izkoristimo svoj potencial. Tukajšnji standard se močno razlikuje od slovenskega in to nam omogoča maksimalen napredek,” ugotavlja napadalka.

Vsak odhod je udarec za SŽNL

Adrijana je bila pred dobrim letom pomemben adut mladinske izbrane vrste, ki je bila v Franciji blizu uvrstitve na evropsko prvenstvo. Gre za generacijo, ki premore nekaj izjemno obetavnih nogometašic, a vsak odhod takšne igralke pomeni udarec za domače prvenstvo. S tem se strinja tudi naša sogovornica, a je selitev v tujino nuja v iskanju napredka: “Res je, z odhodom vsake igralke v tujino pade kakovost Slovenske ženske nogometne lige. Škoda, da slovenska liga ni na takšnem nivoju, da najboljšim igralkam ne bi bilo potrebno iti v tujino. Tako mora igralka na tuje, če želi maksimalno napredovati in pridobiti izkušnje.”

S selitvijo igralk v tujino pa na kakovosti pridobiva izbrana vrsta. Napadalka kluba iz Potsdama je v preteklosti že oblekla dres z državnim grbom, reprezentanci pa se želi znova pridružiti po uspešnem okrevanju: “Jeseni si želim znova pomagati tudi reprezentanci v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo. Mislim, da imamo v aktualnem kvalifikacijskem ciklusu lepe možnosti za uvrstitev na drugo mesto.”

Še pred tem si Morijeva želi uspešnega povratka v klubskem dresu. Upa, da bi lahko s “pomočjo” koronavirusa, ki je prestavil tudi nemško prvenstvo, zaigrala še v aktualni sezoni: “Prvi cilj je povezan s čimprejšnjim povratkom na zelenice in da pričnem znova normalno vaditi z ekipo. Trenutna situacija zaradi koronavirusa mi tako tudi malce pomaga, da morda še v letošnji sezoni zaigram tudi v Bundesligi.”

“Zavedam se, da me čaka veliko trdega dela, da si pridobim mesto v ekipi,” pogovor sklene članica šestkratnih nemških prvakinj.