Živa Hanžič: “V Nemčiji do dragocene izkušnje!”

Nogometna zveza Slovenije je ravnala odgovorno in odpovedala vsa tekmovanja pod svojim okriljem. Vsaj do konca marca je prekinjena tudi Slovenska ženska nogometna liga.

Ženska liga vam bo skušala čas med tekmovalnim premorom krajšati z daljšimi intervjuji. Pred dnevi smo vam že predstavili poglede Izabele Križaj, Mance Smolnikar in Mance Kutnjak, igralk Ajdovščine, Cerkelj in Krima. Tokrat smo nekaj vprašanj zastavili Živi Hanžič. Kapetanka ŽNK Maribor Tabor spada med redke nogometašice SŽNL, ki so se preizkusile tudi v tujini, s svojimi izkušnjami pa je več kot zgolj primerna sogovornica. To je dokazala tudi z nekaj zanimivimi odgovori.

Jesen se ni razpletla po željah

Mariborčanke so prezimile na šestem mestu lestvice. Štajerke so ob neugodnem razporedu izgubile uvodne štiri tekme, še posebej boleč je bil poraz na prvi tekmi s Krimom. Četa Semirja Šabotića se je nato pobrala s tremi zmagami na domačem igrišču, a Hanžičeva potrjuje, da v klubu na jesenski izkupiček gledajo z grenkobo. “S šestim mestom nikakor ne moremo biti zadovoljni. Pričakovanja in zastavljeni cilji so bili na začetku sezone vsekakor višji, vendar se žal nekatere stvari niso izšle, kot smo načrtovali,” je pogovor pričela napadalka Maribora.

Enajst točk je zadostovalo za šesto mesto, Štajerke do četrtega Krima loči pet točk zaostanka, dve več bežijo Radomlje. Majhne razlike so napovedovale zanimivo pomlad, a je koronavirus poskrbel za drugačne skrbi. Mariborčanka je mnenja, da bo prvenstvo težko izpeljati v celoti: “Še nekaj dni nazaj bi lahko na veliko razpravljali o pestri nogometni pomladi in velikemu povratku Maribora med najboljše ekipe. Žal se trenutno soočamo z epidemijo koronavirusa, ki bo po mojem mnenju odnesla letošnje nadaljevanje sezone ali jo vsaj ohromila do te mere, da se prvenstvo v celoti ne bo moglo izpeljati do konca. Če se motim, upam, da se, potem se bomo vsekakor potrudile, da popravimo vtis iz prvega dela in pridobimo nekaj mest na lestvici.”

Združitev dvignila ambicije

Za Mariborčankami je zanimivo leto. ŽNK Maribor je bil pripojen k NK Maribor Tabor, ki prav tako deluje v Športnem parku Tabor. Dolgoletni trener Marinko Šarkezi je kmalu zatem sprejel izziv v avstrijski Radgoni in svoje mesto prepustil Semirju Šabotiću. Kakšni pa so drugi učinki združitve? “V prvi vrsti nova barva dresov,” se pošali Hanžičeva in nadaljuje: “Seveda pa tudi večjo organizirano skupnost, ki skrbi, da se lahko igralke in igralci nemoteno osredotočamo na igranje nogometa.”

So z združitvijo zrasli tudi dolgoročni cilji kluba? “Predpostavimo, da z vprašanjem o dolgoročnih ciljih namigujete na osvojitev naslova,” je uvodoma odgovorila Hanžičeva. In se takoj zatem ozrla v bližnjo preteklost: “Če na hitro povzamemo zadnjih osem let, ugotovimo, da sta naslov osvojila zgolj Pomurje in Olimpijo. Pomurje z zagotovitvijo prvega mesta in igranja v UEFA Ligi prvakinj v svoje vrste že od nekdaj uspešno vključuje najboljše slovenske in tuje igralke. Olimpija je bila v danem trenutku zaradi ugodnega finančnega položaja bogatejša za nekaj kakovostnih igralk in postala prvak.”

Potemtakem do vrha vodita dve poti, ena na podlagi bogate tradicije uspehov in druga po zaslugi finančnega položaja kluba? Štajerka razkriva še tretjo možnost do uspeha: “Če povzamemo statistične podatke, je, žal, enačba za osvojitev naslova preprosta. Vendar nismo upoštevali pomembnega faktorja, ki tekom zadnjih let prevzema pomembno vlogo. To je znatno povečanje števila mladih nogometašic, gre za 86% povečanje števila registriranih igralk v zadnjih osmih letih. V Mariboru so že pred združitvijo z NK Maribor Tabor stremeli k veliki bazi in uspešni vzgoji domačih igralk, nespremenjeni so tudi cilji novega kluba.”

Z generacijo iz 21. stoletja tudi za najvišja mesta

Živa je svojo tezo utemeljila z rezultati mlajših selekcij: “Lanska generacija kadetinj je državno prvenstvo osvojila brez poraza. Tudi letos, ko je precej teh igralk zapustilo kadetske vrste, se ekipa ponovno bori za vrh lestvice. Ti rezultati pričajo o kakovostni vzgoji mladih igralk. Tukaj pridemo do dolgoročnih ciljev kluba, kjer kapital ne igra glavne vloge. Konkurenca, kakovost in velik nabor igralk so tiste komponente, s katerimi klub cilja na poseganje po najvišjih mestih v prihodnjih letih.”

Letos je del članske ekipe kar sedem igralk generacije 2002, ki so lani osvojile naslov državnih prvakinj. Najvidnejšo vlogo imata Pia Ciganović in Zala Igerc, v času zimskih priprav se je z nekaj zadetki izkazala Tajda Tušek. Na članska vrata trkajo tudi nosilke igre letošnje kadetske selekcije, kot so Selma Šabotić, Iva Kocijan in Lara Knuplež, čez dobro leto pa tudi Tija Šoštarič Karić. Je prav prihod mlajših igralk tisti, ki bo Mariborčanke približal vrhu lestvice?

“Zala Igerc je bila že v prejšnji sezoni ena ključnih igralk članske zasedbe. Letos je velik napredek viden tudi pri Tajdi Tušek, ki učinkovito izkorišča ponujen igralni čas. Kmalu bo za člansko ekipo na voljo še nekaj mlajših igralk, ki kakovost kažejo tako v kadetskem državnem prvenstvu kot tudi na reprezentančnih obračunih. Zavedati se moramo, da so dekleta pri teh letih v obdobju znatnega mentalnega in fizičnega razvoja, potreben pa je določen čas za prilagoditev na člansko ekipo. Gotovo pa lahko trdimo, da bodo v nekaj letih prav ta dekleta ciljala na naslov članskih prvakinj,” napoveduje Hanžičeva.

Nekaj let tudi pod košarkarskimi obroči

Osemindvajsetletnica je najizkušenejša igralka Maribora, za seboj pa ima zanimivo športno pot. Nekaj let se je namreč uspešno udejstvovala v košarki, kot pa nas je podučila, je bil nogomet kljub vsemu prva ljubezen. Za vrnitev na nogometne zelenice sta v največji meri zaslužni Anisa Rola in Dominika Čonč. Slednja danes uspešno nastopa v dresu AC Milana, prva se po težavah s poškodbo kolena in uspešnem zaključku študija zdaj preizkuša v vlogi klubske in reprezentančne fizioterapevtke.

“Vendarle se je začelo na zelenicah. Odkar pomnim, brcam žogo, tako sem od četrtega do dvanajstega leta nogomet trenirala s fanti. Zaradi pravil NZS sem se bila primorana preseliti v ženski klub. Ker je bilo v tistih časih stanje ženskega nogometa precej slabo, se je moja pot nadaljevala pod koši. Pod njimi sem preživela imenitno in precej uspešno obdobje svoje športne kariere, ki pa se je zaradi študijskih obveznosti sčasoma zaključila. Nekaj let kasneje je bolj po naključju in hecu prišlo do tega, da sta me Anisa Rola in Dominika Čonč, s katerima sem v srednješolskih letih igrala nogomet za II. gimnazijo, pripravili do tega, da se jima pridružim na treningu … kot vidimo, ni ostalo zgolj pri enem treningu,” je zanimivo športno pot opisala napadalka modrih.

Igralke, ki pri 28 letih še vztrajajo na nogometnih zelenicah, so v Sloveniji prava redkost. Živa priznava, da je večkrat deležna podobnih vprašanj, ki jo sicer nekoliko podžgejo. Odgovor na vprašanje, kaj jo žene naprej, je pričela s šaljivo mislijo: “Pica po tekmi in ‘summer body’ – ker drugače ne gresta skupaj, ampak če treniraš, lahko imaš oboje.”

“Če morda namigujete, da bom kmalu prestara za nogomet, naj podam še resnejši odgovor. Nogomet in šport v splošnem je gonilo, ki me spremlja že celotno življenje. V moj vsakdan vnaša prepotrebno ravnovesje med obveznostmi in prostim časom. Po zaključku študija ne postaneš ravnodušen do stvari, ki te veselijo, niti ne potrebuješ novih čudežnih receptov, da ostaneš aktiven športnik. Fizično se odlično počutim, z leti pa sem morda pridobila le na zrelosti, kar pa je pri vsem, česar se v življenju lotevaš, le dodana vrednost. Slovesa od nogometa torej v kratkem še ne načrtujem,” priznava napadalka, ki je v SŽNL dosegla 33 zadetkov.

Med študijem do izkušnje v drugi Bundesligi

Da se lahko naša sogovornica pohvali z zanimivo športno potjo, priča tudi izkušnja iz Nemčije. Hanžičeva je magistrski študij gradbeništva opravila v Hamburgu, leta 2016 pa se je pridružila ekipi Bramfelderja in bila del največjega uspeha v zgodovini kluba. Zasedba iz Hamburga je z zmago v regionalni ligi napredovala med nemške drugoligaše. Mariborčanka je v drugi zvezni ligi ligi odigrala devet tekem: “Ob odhodu v Nemčijo je bil prioriteta študij. Takrat se mi še sanjalo ni, da se bom vrnila ne le z magisterijem, ampak tudi z naslovom prvakinj v regionalni ligi in igranjem v drugi Bundesligi.”

“Ženski nogomet v Nemčiji je že zaradi števila igralk nemogoče primerjati s slovensko ligo. V Hamburgu, ki ima okrog 1,8 milijona prebivalcev, so ženske članske ekipe igrale v petih ligah, tri so se igrale zgolj znotraj Hamburga. Zaradi tolikšnega števila igralk so najvišje lige precej močnejše v primerjavi s slovensko ligo. Igranje v nemški ligi je bila dragocena izkušnja, tako iz nogometnega kot osebnostnega vidika. Občutna razlika je bila predvsem pri pristopu k treningu, ki se ga je redno udeleževalo vsaj dvajset igralk, ki smo se morale skozi teden dokazovati za mesto v začetni enajsterici. Nemci so pregovorno znani po delovni vnemi in to se je odražalo tudi na igrišču. Trdo delo ter agresiven in discipliniran nogomet so karakteristike, ki so bile prisotne na vseh treningih in jih sama še dandanes skušam prenesti na igrišče,” o izkušnji na nemških zelenicah razmišlja Hanžičeva.

Se lahko slovenski klubi primerjajo z nemškimi drugoligaš? Odgovor Hanžičeve je na podlagi izkušenj več kot jasen: “Kar se tiče primerjave slovenske in druge nemške lige, menim, da bi se katerikoli slovenski klub težko enakovredno kosal z ekipami v drugi Bundesligi. Boljši klubi naše lige so enakovredni klubom iz regionalne lige, to je tretja nemška liga in se igra v petih skupinah.”

Brez pričakovanj o vidnejši vlogi v reprezentanci

Kljub izkušnji iz tujine in dejstvu, da je bila vedno med najboljšimi posameznicami Maribora, v reprezentanci ni dobila vidnejše vloge. Ostalo je zgolj pri nekaj povabilih, so prednost dobile študijske obveznosti? “Izobrazba je bila vedno prioriteta, vendar v tem ne vidim razloga za izostanek iz reprezentance. Z zadostno mero discipline se da uspešno usklajevati šolske in športne obveznosti. Za vstop v člansko reprezentanco je pomembno udejstvovanje igralk že v mlajših selekcijah. Sama sem ta proces preskočila oziroma šla skozenj v drugem športu. Iz tega vidika sem se precej pozno začela ponovno ukvarjati z nogometom, tako da iz moje strani ni bilo pričakovanj o vidnejši vlogi v reprezentanci,” priznava nekdanja košarkašica.

Na reprezentančne izkušnje nima grenkih spominov. Pogovor je zaključila z optimističnim pogledom v prihodnost izbrane vrste: “Verjamem, da imamo na vodilnih položajih Nogometne zveze Slovenije ljudi, ki znajo oceniti, kdo je primeren kandidat za igranje v reprezentanci. Igralke so z nedavnimi rezultati dokazale, da gre za izjemno ekipo, ki lahko z dodajanjem mladih igralk v prihodnjih letih te rezultate samo še nadgrajuje.”

FOTO: BRous in Werder Bremen