Z Dejanom Germičem, podpredsednikom NZS, o izzivih v ženskem nogometu

Spletni portal zenskaliga.si danes praznuje prvo obletnico delovanja. To priložnost smo izkoristili za pogovor z Dejanom Germičem, podpredsednikom Nogometne zveze Slovenije, ki je zadolžen za področje ženskega nogometa.

Germiča, tudi predsednika Komisije za ženski nogomet, smo ob prvem rojstnem dnevu Ženske lige povprašali o več temah. V daljšem pogovoru smo se dotaknili aktualne tematike, to je vplivov epidemije koronavirusa na razvoj dekliškega nogometa. Nekdanji vratar se je razgovoril tudi o ciljih in načrtih v letu 2021, medijske izpostavljenosti SŽNL, sodelovanju moških in ženskih klubov ter pogajanj reprezentantk z vodstvom NZS.

Koronavirus bo pustil posledice

Podpredsednika NZS smo uvodoma povprašali o splošnih načrtih zveze za področje ženskega nogometa. Germič je  izpostavil najbolj perečo težavo, to je majhna baza igralk: “Ženski nogomet še ni na nivoju, ki bi si ga vsi želeli. Iskali se bodo načini, kako nivo nogometa dvigniti predvsem iz vidika množičnosti. Že nekaj let se dogaja, da stagniramo pri številčnosti, zato je težko pričakovati razvoj. Iskali se bodo projekti in načini, kako spodbuditi klube in dekleta, da se v čim večjem številu pridružijo nogometu.”

Koronavirus je povsem zaustavil nogomet mlajših selekcij, prvič marca, drugič oktobra. Dekliški nogomet je v primerjavi s fantovskim še na večjem udaru, saj premore neprimerno manjšo bazo. S tem se strinja tudi naš sogovornik. “Epidemija koronavirusa ne bo prizanesla niti nogometu niti drugim športom, še posebej glede na ukrepe, ki v Sloveniji trajajo že predolgo. Učinki bodo pri dekletih še hujši, saj je baza igralk dokaj šibka. Vsako dekle, ki bo prenehalo igrati ali pa se ne bo želelo vrniti na igrišča, bo opazno pri samem številu ekip, ki bodo ostale v pogonu, pa tudi v prihodnosti. Korona nas postavlja pred dodatne izzive, ki nas čakajo v bližnji in daljni prihodnosti. Tako v dekliškem kot fantovskem nogometu,” pravi Germič.

Najprej temelji, nato postopna gradnja

V zadnjih sezonah se je povečalo število ekip v ligi DU13 in Du15, težave pa se pojavljajo v članski kategoriji. V zgolj nekaj letih so ugasnili klubi v tradicionalnih okoljih. Podpredsednik zveze ima glede te tematike jasno stališče: “Zavedamo se, da je hišo težko graditi od strehe navzdol. Nekatere stvari so bile v preteklosti zamujene ali spregledane, zato bo potrebno nekoliko spremeniti pristop. V to smer že gremo, skušamo ojačati bazo igralk v mlajših selekcijah. Na tej podlagi lahko sčasoma gradimo selekcije do kadetinj in kasneje tudi članskih ekip.”

“Verjamemo, da bo na dolgi rok tako lažje sestaviti člansko ekipo, kot pa da bi člansko ekipo sestavili na umetni način, s finančno injekcijo, a brez zdravih temeljev. Takšne ekipe nimajo zdravih temeljev, zato se lahko zgodi, da prej ali slej ugasnejo. Osnova mora biti baza pri mlajših dekletih, saj verjamem, da bo katero od teh deklet ostalo v nogometu. Posledično se bodo nato lažje formirale dodatne članske ekipe,” še dodaja glede načrta zveze.

Germič ob tem opozarja še na premajhen izkoristek nogometnih krožkov v osnovnih šolah. “Opažamo, da je v šolskih krožkih v prvi triadi precej deklet, ni pa prehoda iz prve triade na igrišča. Poiskati moramo način, kako ta dekleta spodbuditi, da ne prenehajo s krožkom, ampak ga nadaljujejo v nogometnih sredinah,” eno od rešitev izpostavlja Štajerec.

Prihodnost v združevanju

Pred začetkom aktualne sezone smo v SŽNL izgubili Koper. Vse več odhodov beležijo tudi v mladinskih selekcijah Maribora Tabora. Gre za sredini, ki sta v bližnji preteklosti prestopili pod okrilje moškega kluba. Zakaj se prav v teh okoljih pojavlja največ težav?

“Če bi imel odgovor, bi se verjetno že lotili reševanja te težave. Nekoliko bližje sem spremljal združevanje ŽNK Maribora z NK MB Tabor. Sam sem v teh združevanjih videl veliko prednosti, saj je v fantovskem nogometu več otrok in spremljajočega kadra. Na prvo roko bi rekel, da bo organizacija še lažja in bo več pomoči. Ponavadi to v praksi ne zaživi tako, kot bi si vsi želeli. Verjetno so za to krivi tudi učinki epidemije koronavirusa. Klubi, ki delujejo v fantovskem nogometu, se borijo s svojimi težavi. Klubi, ki bazirajo na moškem nogometu, morda več pozornosti dajejo reševanju teh težav, kar se mi ne zdi najbolj prav, a morda je tudi to eden od razlogov,” pojasnjuje nekdanji nogometaš.

Kljub takšnim primerom verjame, da je združevanje z moškimi klubi prihodnost za razvoj ženskega nogometa. To nenazadnje kažejo tudi primeri iz tujine. V nogometno najmočnejših državah skorajda ni več državnih prvakinj, ki ne bi delovale pod okriljem moškega kluba. “Osebno mislim, da združevanje z moškimi klubi ne bi smela biti ovira, ampak kvečjemu rešitev za lažji razvoj ženskega nogometa. Že ob pogledu na šolske krožke, ki jih v večini izvajajo fantovski klubi. Z njimi bi lahko pripomogli k širjenju dekliške baze,” eno od prednosti takšnega sodelovanja izpostavlja naš sogovornik.

Kot zgled medsebojne pomoči lahko služi sodelovanje Mure in Pomurja. Soboški klub je vodilni ekipi SŽNL tudi letos omogočil, da je tekmo šestnajstine finala UEFA Lige prvakinj odigrala v Fazaneriji. Germič pozdravlja takšno sodelovanje: “Vsaka pomoč je dobrodošla. Upam, da bodo takšne pobude in primeri iz prakse opogumili tudi ostale sredine, da bodo videli pot, kako je možno dobro sodelovati in imeti obojestransko korist. S tem se dela dodatna prepoznavnost širšemu območju, kjer je vzpostavljeno takšno sodelovanje.”

Dvigniti medijsko izpostavljenost SŽNL

Sedemintridesetletnik je leta 2017 prevzel vodenje MNZ Maribor. Zveza je v času njegovega mandata povečala medijsko izpostavljenost klubov, ki tekmujejo pod njenim okriljem. Lahko tudi v ženskem nogometu pričakujemo takšne korake? “Tudi ta nivo nogometa se išče med ljudmi, to smo videli tudi na MNZ Maribor. Ljudje ga radi spremljajo, morda včasih še raje kot profesionalni nogomet, saj je bolj pristen. To je eden segmentov, ki mu bomo dali pozornost. Pogovarjamo se o tem, kako čim več vsebin spraviti v medije in do širše javnosti. Zavedamo se, da lahko klubi z javno izpostavljenostjo lažje pridobijo kakšnega pokrovitelja,” razkriva naš sogovornik.

V Avstriji in na Madžarskem so glede medijske izpostavljenosti ženskega nogometa storili velik korak naprej. Kako se tega področja lotiti v Sloveniji? “Vemo, da slovenska zakonodaja ni naklonjena sponzorstvu, saj podjetja zaradi tega niso deležna olajšav. Ta del je zato še toliko težje premakniti v Sloveniji, kot pa morda v Avstriji ali na Madžarskem, ki ste ju izpostavili. Madžari v nogomet vlagajo veliko denarja, to vidimo tudi v Lendavi. Medijska pokritost je segment, ki lahko pripomore k večji prepoznavnosti in zanimanju. Na tem področju bomo iskali načine, kako pridobiti vrhunce s čim več tekem. Takšni vrhunci so najbolj gledani, le redki si vzamejo čas, da bi si za nazaj ogledali celotno tekmo. Verjamem, da bi klubom dodatno pomagali, če bi jim na tem področju ponudili tudi oglasni prostor,” razmišlja podpredsednik NZS.

Bi lahko bilo eno od orodij zveze tudi posebna oddaja, namenjena zgolj ženski ligi. Podobno zgodbo smo nekaj sezon nazaj videli tudi v 2. SNL, ko so si lahko nogometni navdušenci na eni od zasebnih televizij ogledali vrhunce z vseh tekem. Germič pojasnjuje, da se razmišlja tudi o tej možnosti: “Resno se pogovarjamo o tem, s katerim produktom to zagotoviti z naslednjo tekmovalno sezono. Razmišljanje gre tudi v to smer.”

Iti naproti, a ostati dolgoročno vzdržen

Tako kot širom Evrope, so se tudi slovenske reprezentantke podale v pogajanja za izboljšanje svojih pogojev. Mož, ki je pri NZS zadolžen za ženski nogomet, pri tej tematiki poudarja, da je potrebno ostati dolgoročno vzdržen: “Stališče zveze je, da pristopi nasproti, če se le da. Se je pa potrebno zavedati, da Nogometna zveza Slovenije, tako kot slovenska država, razpolaga s precej manj viri kot druge veselile. Pri marsičem smo omejeni, če se nekje doda, je potrebno nekje odvzeti sredstva.”

“Pridobivanje novih pokroviteljev ni enostavno, zagotovo pa se bo vse predloge reprezentantk dobro preučilo. Tam, kjer bo možno iti nasproti, se bo tudi šlo. Vsem je v interesu, da je na koncu vzpostavljeno obojestransko zadovoljstvo, potrebno pa je izhajati iz stališča vzdržnosti na dolgi rok.”

S potrpežljivim delom do napredka

Nekoliko starejši ljubitelji nogometa se našega sogovornika spomnijo tudi kot nogometnega vratarja. Športno pot je pričel pri mariborskem Kovinarju, bil kasneje član Železničarja. Po študiju se je vrnil na nogometne zelenice in postal član Drave, ki je tedaj igrala v prvoligaški konkurenci. Nogometno kariero je pred dobrim desetletjem sklenil v sladkovrški Palomi. Kako pa mu vse nogometne izkušnje pomagajo pri funkcionarski vlogi?

“Mislim, da mi je precej lažje, kot nogometaš sem doživljal različne občutke. Pogled nogometaša je bil drugačen kot zdaj, ko sem funkcionar. Zdaj to skušam vkomponirati v skupno razumevanje. Vsak položaj, ki sem ga imel v nogometu, mi na koncu koristi. Skušam izhajati iz tega, kaj sem sam pričakoval v določeni vlogi. Mislim, da veliko pripomore, če lahko izhajaš iz lastnih izkušenj, zato je dobrodošla prav vsaka,” je odgovoril prvi mož MNZ Maribor, ki ga lahko danes pogosto zasledimo tudi kot delegata na tekmah Prve lige Telekom Slovenije.

Pogovor smo zaključili z vprašanjem o osebnih željah na področju ženskega nogometa. Odgovor se ni pretirano razlikoval od prvega v tem prispevku: “Kot sem že dejal, je primarni cilj vzpostaviti zdrave nogometno sredine. Potrebno je povečati njihovo število, sredine pa morajo bazirati na profesionalcu znotraj kluba, ki bi lahko postavil ustroj nogometne šole in se posvetil sodelovanju z okoliškimi osnovnimi šolami. Vemo, kako zahtevno je, ko se s tem ukvarjajo osebe, ki imajo ob tej vlogi še službo in družine, zato je le vprašanje, kdaj pregorijo. Na podlagi profesionalnega kadra v ženskem nogometu in skozi mlajše selekcije pa bi lahko prišli do večanja števila članskih ekip.”

Zvezo kot tudi klube v času, ki ga zaznamujejo omejitve in posledice koronavirusa, čaka precej izzivov. Pri Ženski ligi lahko zgolj dodamo, da bo rešitve najlažje iskati skupaj in za isti cilj, to je razvoj ženskega nogometa.