VELIKI INTERVJU z Matejo Zver

Ženska reprezentanca Slovenije jutri pričenja junijske priprave, ki jih bo sklenila s prijateljsko tekmo proti Hrvaški. Dan pred pripravami smo se pogovarjali s kapetanko Matejo Zver, za katero je izredna sezona v Avstriji.

SKN Sankt Pölten je še šestič zapored osvojil avstrijsko prvenstvo, prvič brez oddane točke. Zverova je tudi tokrat odigrala vidno vlogo pri klubskih uspehih. V prvenstvu je ob številnih asistencah prispevala deset zadetkov, s tremi goli pa je blestela tudi na mednarodnem odru. “Volkulje” so se prvič v zgodovini kluba prebile v osmino finala UEFA Lige prvakinj, kjer jih je premagal Rosengard. Triintridesetletnica ostaja motor slovenske izbrane vrste, ki jeseni pričenja nov kvalifikacijski ciklus. Tudi o tem smo z Matejo spregovorili na domači Gornji Bistrici, v idilični okolici Tinekovega broda na reki Muri.

Mateja, pričniva z aktualnim. S Sankt Pöltenom ste osvojili šesti naslov avstrijske državne prvakinje, prvič pa ste zaigrali med šestnajsterico najboljših evropskih klubov. Kakšna je ocena sezone?

“Osvojile smo šesti naslov državnih prvakinj, čeprav bi morale že sedmega, a so lani v Avstriji prekinili prvenstvo. V prvenstvu smo dobile vseh 18 tekem in osvojile vse možne točke. Gre za eno najboljših sezon odkar sem v Avstriji. Veliko smo dosegle tudi v ligi prvakinj, čeprav smo imele precej težav s koronavirusom. Odlično smo izpeljale sezono.”

Ker omenjate koronavirus … kako je oktobrska okužba vplivala na predstave ob koncu jesenskega dela sezone?

“Minulo leto je bilo dokaj težavno. Januarja sem se poškodovala na turnirju v Potsdamu, po povratku na igrišča je epidemija koronavirusa prekinila tekmovanja. Dolgo nismo igrale, smo zgolj trenirale. Julija sem se s pripravljalnimi tekmami vračala v ritem, na vrhuncu forme pa sem se okužila s koronavirusom. Pričela sem z ničle, bolezen mi je pobrala veliko moči. Še sama ne vem, kako sem decembra lahko v celoti odigrala obe tekmi prvega kroga lige prvakinj.”

Zaradi okužbe ste izpustili prvi krog kvalifikacij UEFA Lige prvakinj, v drugem ste odigrali polčas dvoboja. Ste pa po koncu obračuna s CSKA-jem potrebovali kar nekaj časa, da ste pritekli do soigralk, s katerimi ste se veselili preboja v šestnajstino finala.

“Proti CSKA-ju sem odigrala drugi polčas, čeprav smo se sprva dogovorili za 20 ali 30 minut. Trenerka me je prej poslala v igro, v tistem obdobju je bilo 45 minut zame še preveč, saj je okužba pustila kar precej posledic. Po koncu tekme niti nisem imela moči, da bi se veselila, saj mi je polčas igre pobral preveč moči.”

Decembra ste bili z dvema goloma na prvi tekmi šestnajstine finala UEFA Lige prvakinj osrednja junakinja velike zmage nad Zürichom.

“Po obračunu s CSKA-jem sem v skladu z dogovorom s klubom in zvezo odločila, da izpustim reprezentančno akcijo. Fizično nisem bila pripravljena, obstajalo je tveganje, da se poškodujem. Tako sem reprezentančni premor izkoristila za dvig fizične pripravljenosti. Imela sem dva tedna, da se pripravim na tekmi z Zürichom. Devetdeset minut igre je bilo zame še vseeno preveč, kljub temu pa smo na domačem igrišču odigrale vrhunsko tekmo. Imele smo še nekaj priložnosti, v Švico pa smo šle z dvema goloma prednosti. Zavedale smo se, da bo povratno srečanje zelo težko, saj so domačinke igrale na vse ali nič. Zdržale smo domači pritisk, na koncu tekme tudi zadele in napredovale. Veselje je bilo veliko, saj še nikoli v karieri nisem igrala v osmini finala lige prvakinj.”

Spomladi ste prvič zaigrali med šestnajsterico najboljših evropskih klubov, Rosengardu ste na prvi tekmi zabili dva zadetka. Kako se spominjate obračuna s švedskimi prvakinjami?

“Rosengard je ekipa, ki je fizično izredno močna. V svojih vrstah imajo reprezentantke Danske, Srbije in Švedske. Tekma je bila izredno težka, a smo se zavedale zahtevnosti dvoboja. Priložnosti smo iskale s protinapadi, dva smo izkoristile. Sledil je pritisk Rosengarda, ki ga je bilo težko odbiti. Švedinje so zadele dvakrat in izenačile, vendar so imele še nekaj priložnosti. Zadetek v podaljšku sicer boli, vendar smo imele – če sem realna – srečo, da smo vknjižile remi. Na svojem igrišču smo pokazale boljšo igro kot na Švedskem, žal pa nismo zadele. Biti moramo zadovoljne, da smo prišle tako daleč. Postavile smo temelje za naslednjo sezono, dobro se bomo pripravile, tudi sistem tekmovanja je spremenjen. Upamo na to, da bi se prebile v skupinski del tekmovanja, tam bi odigrale še šest močnih tekem.”

Sankt Pölten je prvenstvo prvič dokončal brez oddane točke. Je to odraz dviga kakovosti v ekipi ali skromnejše konkurence?

“Pred začetkom sezone smo zadržali praktično celotno ekipo, kar se je poznalo. V zadnjih dveh letih igramo v praktično enaki zasedbi, prej smo menjali pet ali šest igralk začetne enajsterice. Zdaj je opazno, da smo prava ekipa, vzdušje je odlično, vsako leto pa se ekipi doda zgolj igralka ali dve. Smo uigrane in to je opazno na igrišču, upam pa, da bomo tako tudi nadaljevale.”

Klubu ste zvesti že od leta 2015, čeprav ste imeli praktično vsako poletje ponudbe večjih klubov. Pred tedni ste pogodbo podaljšali še za eno leto.

“Vodstvo kluba se zaveda, da je pomembno ohraniti ogrodje ekipe. Večina nosilk igre je že podaljšala pogodbo. Želimo si še kakšne kakovostne okrepitve, da bomo v prihodnji sezoni še boljše kot doslej. Tudi zdaj sem imela nekaj ponudb, vendar sem se hitro dogovorila z vodstvom kluba. V Sankt Pöltenu imam dobre pogoje, zadovoljna sem tukaj, kjer sem. Vseeno spadam med starejše igralke, obenem sem tudi blizu doma, kar mi je zelo pomembno.”

Maja, na tekmi s Hornom, ste se razveselili stotega zadetka na tekmah avstrijske lige in pokala. Kako ste doživeli ta dosežek?

“Tega podatka niti nisem poznala, prebrala sem ga po tekmi. Lepo je slišati, da v tujini dosežeš sto zadetkov. Na tujem je težko konkurirati domačim igralkam, se prebiti v njihov krog. V tujini te težje sprejmejo, imeti moraš pravi karakter in nekaj pokazati, da si prislužiš njihovo spoštovanje.”

Vaše predstave so prepoznali tudi (nekateri) trenerji ligaških konkurentov. V premiernem izboru avstrijske zveze za najboljšo igralko sezone ste zasedli drugo mesto, čeprav ste mi pred pričetkom glasovanja zaupali, da ne pričakujete velikega števila točk.

“Pred tekmo niti nisem vedela, da sem v glasovanju zasedla drugo mesto. V intervjuju po zadnji tekmi so mi čestitali za drugo mesto. Moram pa priznati, da se s tem ne obremenjujem. Na igrišču vedno dam vse od sebe. Sem timska igralka, skušam pomagati ekipi in opraviti tisto, kar je najboljše za klub. Vseeno je, kdo je najboljša posameznica, največ mi pomeni, da je ekipa najboljša v avstrijskem prvenstvu. Nogomet je kolektivni šport.”

Je torej sezona 2020/21, glede na dosežke kluba, ki jih izpostavljate, najboljša v vaši karieri?

“Mislim, da je bila to najuspešnejša sezona, čeprav nismo igrale pokalnega tekmovanja. Res pa je, da smo v ligi dobile vse tekme, kar nam doslej še ni uspelo. Do letošnje sezone smo vselej izgubile kakšno točko. Za nameček nam je veliko uspelo še v ligi prvakinj, premaknile smo nekaj mejnikov.”

Jeseni so v avstrijski Bundesligi igrale še tri Slovenke (Nina Predanič, Tina Marolt in Nika Babnik), spomladi le še dve. Je število Slovenk glede na bližino prenizko, kot bi lahko bilo?

“Prvi trije klubi v avstrijski ligi so urejeni. V Sankt Pöltenu delamo profesionalno in treniramo dvakrat dnevno. V Sturmu delajo na podoben način, imajo pa mlado ekipo, zato se nekaj igralk med tednom šola v Sankt Pöltenu. Verjetno se to malce pozna, da niso skupaj na treningu. Tudi dunajska Austria ima dobro ekipo. V klubih nižje na lestvici je verjetno težje, tudi v finančnem smislu verjetno niso na želenem nivoju igralk.”

Dotakniva se še izbrane vrste. Jutri, v ponedeljek, pričenjate zadnje priprave pred septembrskim pričetkom kvalifikacij za svetovno prvenstvo 2023. Kakšna so pričakovanja pred junijskimi pripravami?

“To so zadnje priprave pred pričetkom kvalifikacij za svetovno prvenstvo 2023, ki jih pričenjamo septembra. Najprej gostujemo v Estoniji, nato pa še doma s Francijo, nogometno velesilo. Dobro se bomo pripravile, strokovni štab nas vselej dobro pripravi na naslednjo preizkušnjo. Zdaj se osredotočamo na reprezentanco Hrvaške, ki ima kakovostno ekipo. Veliko igralk igra v močnih ligah. Smo pa Slovenke dokazale, da smo napredovale kot reprezentanca. V ekipi vlada odlično vzdušje, zato se veselim novih preizkušenj in upam na najboljše.”

V kvalifikacijah za svetovno prvenstvo 2023 se boste merile s Francijo, Walesom, Grčijo, Kazahstanom in Estonijo. Francozinje so favoritinje za vrh skupine, Valižanke bodo konkurentke za želeno drugo mesto.

“Postavile smo si svoje cilje. Vseeno je, katero reprezentanco bi nam žreb namenil iz prvega bobna, saj gre za izredne reprezentance. Gremo tekmo po tekmo, najprej se bomo pomerile z Estonijo, čimveč pa bomo skušale izvleči iz tekme s Francijo. Nato bomo videle, kako dalje. Valižank še ne poznam najbolje, verjamem pa, da igrajo angleški stil igre. Vse je odprto!”

Novembra se je na pripravah v Kopru dokazoval tudi mlajši rod igralk, kaj one prinašajo izbrani vrsti?

“Mlade igralke imajo veliko želje po dokazovanju, so perspektiva v slovenskem nogometu. Dobrodošlo je, da se delu priključijo tudi mlajše igralke in spoznajo, kako delamo v članski reprezentanci. Vselej imajo podporo starejših igralk, pomagamo ena drugi. Vsaka posameznica je v članski reprezentanci lepo sprejeta, jaz pa kot kapetanka upam, da se v naši sredini počutijo dobro. Kakovosti je veliko, je pa to potrebno nadgraditi. Če se z njimi ne bo dobro delalo, lahko tukaj tudi stagnirajo.”

S 33 leti ste najstarejša reprezentantka, od nekaterih soigralk ste starejše tudi desetletje in pol. Je ob starostni razliki moč zaznati drugačno dojemanje nogometa?

“Mislim, da smo se tudi z mlajšimi soigralkami dobro ujele. Tudi sicer sem igralka, ki se ji ni težko prilagoditi, čeprav imam v igri tudi nekaj svojih potez. Ne razmišljam veliko, ko grem ena na ena. Smo se pa dobro ujele, ne vidim razlik, smo ekipa. Kot najstarejša reprezentantka pa lahko še bolj pomagam.”

Po nogometni upokojitvi Tjaše Tibaut ste praktično še edina aktivna nogometašica svoje generacije. Kaj vas žene naprej?

“Res je, mislim, da sem edina iz te generacije, ki še igram. Že kot otrok sem sanjala o tem, da se bom z nogometom ukvarjala profesionalno. Vse sem dala v to, da si ustvarim nogometno kariero. Ne vidim se še, da bi delala osemurni delovnik, zato veliko pozornosti namenim zdravju, pripravljenosti in regeneraciji. Veliko sredstev sem vložila v nakup profesionalnih pripomočkov za regeneracijo, ki je zame izredno pomembna. Delam tudi dodatne treninge za stabilnost, vaje za sklepe in mišice. Videli bomo, kaj bo prinesla prihodnost.”

Lani ste v pogovoru za Žensko ligo, da vas v domačo ligo ne vleče. Jo morda spremljate in kakšna je vaša napoved glede prihodnosti slovenskih klubov?

“Spremljam predvsem Pomurje, slabše pa poznam mlajše igralke širom po Sloveniji. Trenutna situacija je nekoliko težja, vendar upam, da bodo položaj zapeljali v pravo smer. Da bo igralk več in bo tudi liga močnejša.”

FOTO: zenskaliga.si in SKN Sankt Pölten Frauen