Sara Ketiš: “Italijanski stil igre mi ustreza!”

Pred dnevi smo pisali, da bo Sara Ketiš tudi v prihodnji sezoni igrala v Italiji. Igralka sredine igrišča je podaljšala sodelovanje z Barijem, zato smo izkoristili priložnost in jo poprosili za nekaj besed.

“Zagotovo si želim v novi sezoni z ekipo splezati višje po lestvici,” je pogovor pričela Sara in se dotaknila končanega prvenstva: “V minuli sezoni smo imeli individualno kakovostno ekipo in dober ekipni duh, se pa stvari niso poklopile predvsem na taktičnem področju. V prihajajoče prvenstvo vstopamo z novo trenerko. Upam, da bo to boljše vplivalo tudi na samo organizacijo na igrišču in bo ekipno kemijo preneslo tudi na zelenico.”

V novi sezoni želi še več

Pink Bari se je, potem ko je v sezoni 2018/19 zasedel predzadnje mesto, a je po odločitvi zveze ostal v Serie A, tudi letos obdržal med najboljšimi italijanskimi klubi. Zasedba z juga Italije je v 16 krogih nabrala točko več od Tavagnacca, ki se je po predčasnem zaključku prvenstva preselil med drugoligaše. Bariju je do obstanka pomagala tudi Ketiševa, Štajerka je v celotni sezoni izpustila zgolj eno srečanje.

V Tavagnaccu z odločitvijo zveze, da predčasno konča sezono, niso mogli biti zadovoljni, kako so novico sprejeli na jugu Apeninskega polotoka? Je bilo tudi kaj olajšanja, glede na tesen boj za obstanek? “Na začetku smo želele s soigralkami igrati in končati sezono. S čakanjem na odločitev se je vse skupaj že tako zavleklo, da so se pojavile tudi druge težave. To so organizacija, predvsem pa tveganje poškodb. Mislim, da je bil zaključek prvenstva iz tega vidika korektna odločitev. Zagotovo pa smo bili v klubu veseli, da smo obstali v ligi,” se je na dogajanje izpred nekaj tednov spomnila Sara.

Triindvajsetletnica je tako predčasno zaključila s prvo sezono v Italiji. V Bari se je preselila po zaključku študija v ZDA, kot nam je priznala, pa so si jo po vrnitvi v domovino zaželeli na Taboru. “Bila sem v stiku s slovenskimi klubi, predvsem z domačim klubom iz Maribora, vendar je bil moj cilj zaigrati v tujini,” pravi Rušanka, ki je za ekipo Maribora odigrala 64 ligaških tekem. V tedaj še vijoličasti opravi je v SŽNL dosegla 14 golov, na prvenec v Serie A pa še čaka. Prav to je tudi eden od ciljev v novi sezoni: “Vesela sem minutaže, a si želim odigrati še boljše. Več hočem dodati v fazi napada, vknjižiti asistenco več in doseči tudi kakšen zadetek.”

Tekom študija rasla tudi osebnostno

Na Univerzi Tennessee at Martin se je že v najstniških letih spoprijela z izzivi samostojnega življenja. Je bil študij onstran Atlantika dobra priprava tudi na nadaljevanje kariere v Evropi? “Obe izkušnji sta na svoj način posebni in drugačni. Tekom igranje v ZDA sem veliko pridobila na disciplini. Spoznala sem tudi, koliko truda je potrebno vložiti, da nekje uspeš. Tam ti res predajo mentaliteto, da se da priti preko vseh ovir in da ni izgovorov. To mi je tako iz vidika nogometa kot tudi življenja dalo dobro osnovo za mojo prihodnost,” se spominja Ketiševa.

Slovenska reprezentantka je hvaležna za vse lekcije, ki jih je dobila tekom študija: “Ko greš pri 18 letih preko luže, se zagotovo naučiš biti bolj samostojen, samozadosten in odprt. Vedno bom hvaležna za to izkušnjo, ki mi je pripomogla k moji osebnostni rasti in mi dala veliko novih poznanstev. Glede nogometa pa bi rekla, da v Ameriki doživiš fizično transformacijo (smeh). Res se ogromno dela na fizični pripravljenosti. Nekaj, kar mi je močno pomagalo pri igri, pa je bil mentalni aspekt igre. Tekom študija sem se naučila, kako zelo pomemben je mentalni del priprave na igro in kakšno vlogo odigra pri tvojem performansu.”

Pozitivno razmišljanje pomagalo tudi pri poškodbi

Ni pa bilo vselej postlano z rožicami. V drugem letniku praktično ni igrala, leto 2016 je namenila okrevanju po poškodbi kolena. Je pa tudi tedaj do izraza prišel njen značaj, saj je prav dobra volja eden od zaščitnih znakov naše sogovornice. “Ob takšnih trenutkih skušam biti čim bolj pozitivna. Situacija že sama po sebi ni idealna, zato nima smisla v to vpletati še več negativne energije. Z isto poškodbo, a na drugem kolenu, sem se sicer soočila že v drugem kolenu leta 2013, tako da sem nekako že vedela, kaj me čaka. Najprej se ti seveda podre svet, vendar moraš sprejeti položaj, potem pa z motivacijo, željo po igranju in pozitivnim pristopom prideš tudi čez to oviro,” razmišlja vselej nasmejana Štajerka.

V ZDA je dokončala študij psihologije, z univerzitetno ekipo Skyhawks pa je igrala v prvi diviziji lige NCAA. Je moč vleči primerjave s Serie A? Sara priznava, da je vzporednic bore malo: “Način igre je precej drugačen. Moje izkušnje iz Amerike so takšne, da je večji poudarek na fizični plati igre, kot pa sama taktika in tehnika. V Italiji se veliko bolj dela na teh stvareh, kar tudi meni ustreza. Res pa je, da je v Ameriki toliko ekip in različnih lig, da je težko primerjati. Možno je, da ima katera od Slovenk v ZDA drugačno izkušnjo.”

Tekme so kljub razlikam izenačene

Po prelomu stoletja sta primat v italijanskem nogometu držala predvsem Verona in Torres, ki pa sta po vstopu moških sredin izgubila ta status. Kot širom Evrope, so tudi največji italijanski klubi zakorakali v ženski nogomet. Najvidnejša vloga pripada Juventusu, Fiorentini, Milanu in Romi.

Čeprav ekipe, ki nimajo podpore moških klubov, drsijo po lestvici, Ketiševa pravi, da nobena tekma ni prav nič lahka: “Razlike seveda so. Bi pa rekla, da nobena tekma ni lahka in lahko hitro pride do presenečenja. To, da so tudi največji klubi sodelujejo v tekmovanju, veliko pripomore k promociji ženskega nogometa in na poti k profesionalizmu. V teh klubih so stvari res organizirane še na višjem nivoju, večji je tudi denarni vložek. Vse to pripomore k temu, da se ženski nogomet vse bolj razvija in postaja popularen.”

Za konec pogovora smo se dotaknili še reprezentance. Po zaključku študija se je vrnila v izbrano vrsto, ki bo jeseni lovila preboj na evropsko prvenstvo. Tako kot soigralke, tudi Sara z optimizmom zre v zaključek kvalifikacij: “Mislim, da smo v želji vse enotne. Reprezentanca premore veliko potenciala in talenta, predvsem pa v ekipi vlada dobro vzdušje. Ne dvomim, da nam ne bi uspelo zaključiti kvalifikacije, kot se spodobi in se uvrstiti na evropsko prvenstvo!”

FOTO: BRous