Melania Pasar: “Pomlad namenjena trdemu delu in osebnemu napredku!”

Pred dnevi smo pisali, da je Melania Pasar postala članica Pomurja, ki pa se mu bo pridružila maja. Primorka se je v začetku leta, po praznikih v domačem okolju, vrnila v ameriški Kansas.

S študentko kineziologije smo se pogovarjali po tem, ko se je že vrnila čez “veliko lužo”. Portorožanka, ki smo jo v SŽNL spremljali kot članico Ankarana in Radomelj, v ZDA biva že tretje leto. Celotno obdobje je članica Univerze Kansas, ki z nogometno ekipo nastopa v prvi diviziji lige NCAA.

“Za študij tukaj sem se odločila predvsem zaradi možnosti igranja nogometa in kvalitetnega študija hkrati. V sodelovanju z agencijo LVProspects sem pridobila polno štipendijo, sicer si te izkušnje ne bi mogla privoščiti,” nam uvodoma zaupa nekdanja dijakinja piranske gimnazije.

Zakaj prav Kansas? “Po uspešno opravljenih potrebnih izpitih in poslanem posnetku vrhuncev, se je odzvalo nekaj trenerjev, med katerimi je bila tudi University of Kansas, moja najboljša izbira. Že po prvem sestanku s trenerji sem vedela, da si zelo želijo mojega prihoda in bili so tudi prvi, ki so mi ponudili štipendijo. Trener vratark je nato celo prišel na obisk v Slovenijo, kjer si je ogledal nekaj treningov in spoznal mojo družino,” odgovarja Melania.

Razlike v delu so precejšnje

Vratarka opozarja, da je potrebno šport usklajevati tudi s šolo: “Študij tukaj je povsem prilagojen športnikom. Urnik vsakega semestra se sestavi pred vpisom ostalih študentov in kot vsakemu športniku posebej najbolj ustreza. Pomoč in nasvete športnikom nudijo šolski svetovalci, med letom pa so nam ponujene brezplačne inštrukcije, v primeru, če nam kakšen predmet ne gre. Ne glede na vso ponujeno pomoč pa moraš biti kot študent in športnik zelo organiziran in discipliniran, sicer lahko hitro zmanjka časa.” 

V preteklosti že reprezentantka Slovenije priznava, da so razlike med trenažnim procesom v ZDA in Evropi precejšnje. “Razlike v delu so precejšnje. Mislim, da je v Evropi poudarek predvsem na tehnični kvaliteti igralcev. Tukaj v ZDA se mi zdi igra veliko bolj fizična in to se kaže tudi v trenažnem procesu. Poleg ure do ure in pol treninga je vsak dan na sporedu še fitnes, včasih pa še kondicijski del. Pri nas vratarkah so nogometni treningi bolj tehnično usmerjeni. Vsak trening je osredotočen na določeno področje. Prvi del treninga je vedno s trenerjem vratark, drugi del pa z ekipo. Včasih se zgodi tudi, da vratarke začnemo trening pol ure prej, da imamo tako več časa za delo s trenerjem,” razkriva Melania.

Treningi se sicer pričnejo s 15-minutnim ogrevanjem pod vodstvom fitnes trenerke, po uri in pol nogometnega treninga pa je na sporedu še vsaj polurna vadba v fitnesa. Primorka štirikratna tedensko opravlja še 30 minut aerobne vadbe:

“Imamo trenerko za fitnes in kondicijo, ki je igrala nogomet, zato ve, katere vaje so najbolj primerne za ta šport. Ker bi se delo vratarja zlahka opredelilo kot drugi šport, je tudi fitnes in kondicijski program za nas malce drugačen. Treningi med sezono so drugačni kot po sezoni. Sezona je zelo zgoščena, traja pa od konca avgusta do konca novembra, s tekmami vsak četrtek in nedeljo. Med sezono so treningi krajši in lažji. Ker trenutno nismo v sezoni, treniramo petkrat tedensko.”

Univerza, ki slovi po košarki

Dvaindvajsetletnico nove tekmovalne obveznosti čakajo jeseni. Pomlad bo namenila napredku, saj si želi pred novo sezoni izboriti status prve vratarke: “Kot sem omenila, je pomlad tukaj namenjena trdemu delu, osredotočenemu na osebnem napredku. Vsak dan je priložnost za izboljšanje. Moja želja v tem semestru je, da maksimalno napredujem in potrdim trenerjem, da sem lahko prva izbira in si s tem zavarujem mesto v začetni enajsterici. Res je, da se dve vratarki po tem semestru poslavljata, saj bosta diplomirali, toda nekaj konkurence še vedno ostaja. Ne glede na to, si rada rečem, da sem si sama svoj največji tekmec. Če vsak dan tekmuješ sam s sabo, je napredek neizogiben. Temelji naslednje sezone se začnejo graditi zdaj in stremim k temu, da bom jeseni eden glavnih stebrov ekipe.”

Univerza, na kateri študira že tretje leto, je znana tudi po zaslugi Jamesa Naismitha. Gre za pionirja košarke, tudi sicer pa je to prvi šport univerze. Kakšen pa je položaj ženskega nogometa? “University of Kansas je res znana po košarki in res je, da se je težko premakniti iz njene sence. Vseeno pa mislim, da so tudi druge ekipe zaslužne za malček ‘slave’. Leta 2019 smo nogometašice osvojile prvo mesto v konferenci ‘BIG12’ in se kasneje prebile do 11. mesta na nacionalnem turnirju, kar je štelo za najboljšo sezono v zgodovini nogometnega programa. Prav tako so nekaj dobrih rezultatov nanizale odbojkarska in atletska ekipa,” vratarka predstavlja dosežke ekip pod imenom “Jayhawks”.

Ekipa Pomurja ji je od nekdaj všeč

Zadnje tekme v SŽNL je v sezoni 2018/19 odigrala med vratnicama Radomelj. Po selitvi v ZDA se je pridružila Kopru, a na Bonifiki zaradi študijskih obveznosti ni zaigrala. “Slovensko ligo spremljam zelo malo. Zelo pa pogrešam klub v moji okolici, saj mi je tako težko trenirati, ko pridem domov,” meni o tem, da v slovenski Istri že nekaj let ni ženske članske ekipe.

Jo bomo maja, po zimski selitvi v vrste Pomurja, znova spremljali na slovenskih zelenicah? “Moram priznati, da mi je bilo Pomurje od nekdaj všeč kot ekipa. Četudi so tekme proti njim velikokrat pustile grenak priokus. Mislim, da je klub zelo kakovosten in z odličnim načinom dela. Zaenkrat nimam večjih pričakovanj, ker sama še ne vem, koliko bom lahko sploh prispevala v tej sezoni in kako se bom uskladila. Kot sem že omenila, menim, da je Pomurje odlična ekipa in mi bodo izkušnje pridobljene v tem klubu dobro služile v nadaljevanju kariere,” sporoča visokorasla vratarka.

V SŽNL je nabrala že precej izkušenj in odigrala 72 tekem. Ob tem velja dodati, da se je večkrat preizkusila tudi v polju, predvsem na začetku nogometne poti, zato v njeni statistiki najdemo tudi tri dosežene zadetke.