Klavdija Trdina: “Verjamem, da smo se na vsaki tekmi nekaj naučile!”
Cerkljanke v zadnjem krogu SŽNL gostijo Mariborčanke, ki se na lestvici nahajajo mesto višje od Gorenjk. Štajerke so v letošnji sezoni dobile že tri medsebojne obračune, Gorenjke želijo ob koncu sezone tehtnico nagniti v svojo korist.
Pred srečanjem smo za nekaj besed poprosili Klavdijo Trdina. Tudi Škofjeločana si želi, da bi Cerkljanke sezono zaključile z zmago: “Mariborske nogometašice vedno predstavljajo dobro motivacijo za pridobitev treh točk. Verjamem, da je želja po zmagi na zadnji tekmi letošnje sezone realna in tudi dosegljiva. Kljub temu nasprotnic ni za podcenjevati. Tekma bo zagotovo precej naporna in bo terjala zbranost v pravih trenutkih in odločnost, natančnost ter sodelovanje v fazi napada. Upam, da bomo dobro izkoristile priložnosti za dosego zadetkov in se sezona ne bo končala z grenkim priokusom. Kljub neugodnim razmeram, je za nami leto garanja. Močno upamo, da v nedeljo na igrišču pokažemo dobro igro in se ob koncu sezone veselimo zmage.”
Verjame v zmago
Kot že rečeno, so Mariborčanke v aktualni sezoni dobile tri medsebojne tekme. Ob dveh ligaških tekmah so dobile tudi pokalni obračun. Kaj še manjka, da bi bil točkovni izkupiček boljši? “Na tekmah proti Mariboru smo v letošnji sezoni vedno imele nekaj smole. Kljub vsej borbenosti in želji nam v fazi napada ni steklo, ni nam uspelo doseči dovolj zadetkov za zmago. V napadu je pomembna hitra reakcija, biti ob pravem času na pravem mestu, se gibati v pravo smer, v pravem trenutku oddati dobro podajo, v hitrem poteku igre dobro sprejeti žogo ter natančno in dovolj močno streljati na gol… V vseh teh fazah za dosego zadetka marsikdaj ne izbereš prave možnosti, zato ti lahko hitro spodleti pri dosegi zadetka in to se je žal dogajalo tudi nam. Vendar se na napakah učimo, rastemo kot ekipa in tudi kot posameznice. Vsakič se vračamo na zelenice z željo, da bi nam uspelo pokazati, kaj znamo bolje kot prej. Upam, da bomo v nedeljo pokazale pravi ekipni duh, bomo dobro sodelovale, se bodrile in večkrat zatresle mrežo gostij,” pravi hitra Gorenjka.
Cerkljanke so minulo nedeljo gostovale v Radomljah, kjer pa so doživele tesen poraz. Domačinke so vodile že s tremi goli prednosti, zdelo se je, da so se dekleta v oranžnem prebudila prepozno. “V nedeljo smo res imele veliko željo po zmagi, pa se žal v prvem delu tekme nekako nismo dobro uskladile. Za to ne morem kriviti nikogar, ker vem in verjamem, da smo v tistem trenutku dale vse od sebe in vse dosegle svoj maksimum. Trener Primož Štrajhar na vsaki tekmi na igrišče pošlje v tistem trenutku najboljšo enajsterico. Na zadnji tekmi je enajsterica, ki je bila na igrišču, potrebovala več časa, da se je zbrala in z zadetki pridobila nekaj dodatne samozavesti, ki je včasih ključnega pomena v igri. Sem si pa želela, da bi nam to na tekmi z Radomljami uspelo že prej, vendar temu žal ni bilo tako,” se je spomnila zadnjega gostovanja.
Najprej na smučišču, zdaj na zelenicah
Krog pred koncem prvenstva imajo Cerklje na svojem računu devet točk, kakšna so prve ocene? “Zaključek letošnje sezone smo si na začetku leta zagotovo predstavljale drugače. Precej dolga vrsta porazov nam kljub temu ni vzela poguma in želje po dobrih predstavah na nogometnih zelenicah. Zavedam se, da nam marsikdaj uspe zelo dober nastop in točke niso vedno pravi pokazatelj dobre igre. Želim si, da bi imeli nekoliko več sreče ob zaključkih na gol, da bi s tem dokazale napredek in da nikoli nismo vrgle puške v koruzo. Verjamem, da smo se prav na vsaki tekmi nekaj naučile in vem, da smo zmožne v nedeljo to ekipno prenesti na domačo zelenico. Pa ne samo v nedeljo, tudi v naslednjo sezono,” si je zaželela leta 1992 rojena igralka.
Gre za najstarejšo igralko v gorenjski zasedbi, a jo na zelenicah SŽNL spremljamo šele četrto sezono. “Šport je v moje življenje vpet že od malih nog. Ko sem prenehala trenirati smučanje, sem si želela, da bi našla nekaj, kar bi z veseljem počela v prostem času in bi mi nudilo odklop od vsakdanjih opravil. V srednji šoli sem se začela spogledovati z nogometom. Malo bolj zares pa sem se ga lotila šele potem, ko se je rodila hči, ker sem potrebovala trenutke v tednu zase. Pričela sem trenirati pri Miru Joviću v škofjeloškem klubu in skupaj z dekleti igrati na tekmah rekreativne lige. Še zdaj se z velikim veseljem vračam tja, kjer se je pričela moja nogometna pot. Z dobro popotnico pa sem v Cerklje prišla z željo, da se preizkusim tudi na velikem igrišču, se naučim kaj novega od soigralk in trenerja Primoža Štrajharja. Nato pa vso to znanje in izkušnje iz zelenic, predvsem pa znanje iz študija, kot trenerka prenesem na mlajše selekcije deklet v Škofji Loki,” svojo športno pot opisuje mama treh otrok, sicer nekdanja študentka Fakultete za šport.
Z nogometom odmisli vsakdanje skrbi
Devetindvajsetletnico na tekmah večkrat spremljali vsi trije. Bo kateri od otrok zakorakal tudi na nogometne zelenice? “Ni zaman stavek, ki ga pravijo skoraj vsi, ‘da svoje otroke lažje uči drugi učitelj’. Kljub temu jim želim predstaviti čim več različnih športov in jih ne usmerjati v prezgodnjo specializacijo. Seveda upoštevam njihove želje, ampak ne odobravam nenehnega izmišljevanja. Če si izberejo dejavnost, se jo držimo celotno šolsko leto. Drugače pa imajo še dovolj časa, da si izberejo svojo pot, po kateri se bodo sprehodili, pa naj bodo to nogometna ali katera druga,” o športnem udejstvovanju svojih otrok razmišlja Klavdija.
Je pa pri vseh obveznostih verjetno potrebnega precej odrekanja, da lahko ob mladi družini trenira tudi nogomet. Priznava, da ji ni nikoli dolgčas: “Doma je bilo potrebno veliko usklajevanja. Še posebej v letih, ko sem študirala in smo gradili hišo, otroci pa so bili še mlajši. Sem pa tudi tak človek, da sem rada vpeta v več stvari, če jih počnem z veseljem in tako je mnogo lažje. Vem pa, da mi nebi uspevalo brez pomoči najbližjih in njihovega potrpljenja ter kakšne pridobljene ure na račun spanja. Res je, da imam skoraj vedno polne roke dela in v mislih sto stvari. Pri nogometu vse to vsaj za dobro uro odložim,” izpostavlja pozitivno plat nogometnega udejstvovanja.
Sezona je pred koncem, kakšne so želje v prihodnosti? “Po pravici povedano, sem že velikokrat v življenju delala načrte in se potem ni vse izšlo tako, kot sem si zamislila. Raje se ne poglabljam preveč v daljno prihodnost in poskušam živeti za danes, jutri in približno teden naprej. Me pa nogomet preveč veseli, da bi se mu kar tako odrekla,” je pogovor zaključila Klavdija Trdina.
Jutrišnji obračun v Velesovem se bo pričel ob 11. uri, spremljalo ga bo tudi uredništvo Ženske lige.