Iza Križaj: “Hočem se vrniti še močnejša!”

Poškodbe so sestavni del športa, pogosto slišimo iz ust tistih, ki so na različne načine povezani s športnim udejstvovanjem. Prav poškodbe so tiste, ki tudi nogometašicam najpogosteje prekrižajo načrte.

Ob težjih poškodbah mišičnih tkiv najzahtevnejšo preizkušnjo predstavljajo poškodbe sklepov, torej gležnja in kolena. Še posebej dolgotrajno je okrevanje pri poškodbi križnih kolenskih vezi, ki je od igrišč oddaljilo že nekaj nadarjenih nogometašic. V to skupino igralk spada tudi Izabela Križaj, ki po poškodbi odšteva dneve do povratka na zelenice.

“Vzrok poškodbe je bil zunanji kontakt v jesenskem delu sezone 2018/19, na novembrski tekmi z Mariborom. Koleno me je bolelo, a sem trenirala kljub bolečinam in odigrala še nekaj tekem. Križno vez sem sem si dokončno strgala na pripravah s člansko reprezentanco Slovenije. Od operacije je minilo deset mesecev in rehabilitacija poteka odlično,” je pogovor za zenskaliga.si pričela hitra Primorka.

Kljub poškodbi ohranila pozitivno energijo

Čeprav je šlo za zahtevno poškodbo, je ohranila pozitivno energijo, ki je tudi po besedah soigralk eden od zaščitnih znakov krilne nogometašice. “Pozitivna energija mi je zagotovo zelo pomagala pri poškodbi. Na začetku nisem mogla verjeti, da se meni lahko zgodi kaj takega, saj nikoli nisem imela težav s poškodbami. Od trenutka poškodbe sem bila vselej pozitivna in imela pred seboj jasen cilj. Na igrišča se hočem vrniti še močnejša!” je pri svojem cilju jasna simpatična igralka iz Podnanosa.

Križajeva, ki se je pred nogometom udejstvovala v baletu, priznava, da so ji pri soočanju s poškodbo in okrevanju močno pomagali tudi bližnji: “Podpora prijateljev in družine mi je pomenila veliko. Tudi soigralke, ki so lani odšle na elitni krog kvalifikacij za evropsko prvenstvo so mi dale vedeti, da sem še vedno del ekipe.”

Ajdovščina pravo okolje za povratek

Iza se je poleti vrnila v Ajdovščino, v dresu katere je leta 2013 odigrala prve preizkušnje. Tedaj se ji je v prestolnici burje pridružila starejša sestra Julija, s katero sta nekaj tekem skupaj odigrali tudi v Radomljah. Devetnajstletnica je vmes igrala še pri velenjskem Rudarju, zdaj je znova tam, kjer je pričela nogometno zgodbo.

“Do poletnega prestopa v Ajdovščino je prišlo zato, ker se tukaj počutim doma. Tudi s trenerjem Luko Kompara se zelo dobro razumem in menim, da je okolje kot takšno najboljše za moj povratek na igrišča,” o razlogih za vrnitev med hčere burje razkriva avtorica desetih ligaških zadetkov.

“Moji kratkoročni cilji so, da se čimprej postavim v stanje take telesne pripravljenosti, kot sem jo imela pred poškodbo,” v bližnjo prihodnost zre nasmejana Primorka. Obenem ne skriva, da se želi po vzoru nekdanjih soigralk nekoč preizkusiti tudi v tujini: “Zdi se mi, da je trenutno v Evropi najmočnejša angleška liga, po mojem mnenju pa je zaradi izenačenosti ekip tudi najbolj zanimiva.”

Študirat v Koper

Reprezentantka Slovenije je srednješolsko izobrazbo pridobila v prestolnici, poleti pa se je odločila za študij fizioterapije v Kopru. Večkrat se pošali, da se je za Koper odločila tudi zato, ker lahko za razliko od Ljubljane tam brezskrbno uporablja značilni primorski dialekt.

Za študij fizioterapije se je odločila že pred poškodbo, verjame pa, da ji bo poškodba čez leta koristila tudi pri delovnih izzivih: “Študij fizioterapije me je zanimal že od samega začetka. Mislim, da mi je poškodba kolena dala že veliko znanja na področju fizioterapije in mi bo v prihodnosti tudi v veliko pomoč. Velikokrat je zelo pomembno, da veš, kako se športnik počuti v tistem trenutku, ko izve diagnozo poškodbe.”

Za konec pogovora je postregla še z nasvetom. “Vsem mladim dekletom priporočam, da naj delajo več na preventivi. Menim, da je to velikokrat zanemarjeno. Tudi, ko se pojavijo bolečine, je to znak določenih težav, ki jih ne smemo prezreti,” po lastni izkušnji svetuje Iza.